Nevarnost iz juga

Takoj po prejemu obvestila je Longi zbral manjšo četico mož, očitno je bila zadeva izjemno pomembna. Rekel mi je: "Če znaš hitro jezditi, potem lahko greš z nami v Dr’Awaagraad, vabljena je seveda tvoja ženska, junakinja tega boja. Odrinemo takoj, zato se nemudoma odloči!" Priložnost je bila odlična, ampak konja sem nazadnje jahal v ranem otroštvu pa še takrat so ga vodili drugi. Pogledal sem Lokostrelko, ki je skomignila z rameni in rekel: "Znam, najdite nama konja in gremo!"

Odhiteli smo in grad dosegli v približno treh dneh. Ker sem bil slab jezdec, sem se vsak večer ob postanku dobesedno zgrudil iz konja, saj me je vse bolelo, še najbolj pa križ. Kljub temu sem bil tiho, saj sem nujno želel govoriti z namestnikom, da bi lahko končno odstranili Ščit. Morda bi se takrat celo čarobno povrnil domov ali pa zbudil. Skrbelo me je, da se to ne bo zgodilo, ampak ohranjal sem upanje. Do sedaj sem imel še srečo in sem preživel, a nevarnosti v tem svetu je bilo toliko, da se tragičnemu koncu ne bom mogel izogibati več dolgo.

Grad se je nahajal na manjši vzpetini pod katero so bile številne hiše. Do Dr’Aawe ni bilo daleč, ampak se zaradi velike širine in zahrbtnosti toka nihče ni bal, da bi jo prečkal kdorkoli iz juga. Jahali smo do vrha, kjer nas je sprejela elitna Kraljeva garda in nas pospremila do namestnika.

Najprej je besedo prevzel Longi: "Gospod, premagali smo Ostre in dosegli premirje. Žal pa je slabih novic več kot pa dobrih. Kralj je mrtev. Bil je na vrhu stolpa, ko je eksplodiralo čarobno orožje Čarovnikov, saj je nadziral streljanje. Waas je skoraj popolnoma porušena, a nam jo bodo Ostri kot del vojne odškodnine, pomagali obnoviti. Modrec je izginil in imam nekoga, ki trdi, da je za obstoj Ščita kriv ravno on. Najhujše pa je to, da so Neimenovani uničili Južno postojanko in prečkali reko ter se naselili na njenem levem bregu. Ne moremo jim dopustiti, da nadaljujejo naprej proti severu. Opustošili nam bodo še preostale njive ter pobili živino. Če vzamemo v obzir še to kar so uničili Ostri, bomo pozimi stradali."

Namestnik je zamišljeno poslušal in nato rekel: "Ne, ne bomo jih pustili. Zberite vojsko in jih napadite čim prej. Južno postojanko moramo dobiti nazaj, saj bodo brez kristalov naši Čarovniki nemočni. Sploh pa ..."

Vskočil sem mu v besedo: "To ni res. Kristali se večinoma uporabljajo za vzdrževanje Ščita ter slabljenje Čarovnikov! Modrec je velik prevarant, ki je v šahu držal vse, tudi Kralja!"

Namestnik me je jezno pogledal in rekel: "Longi, kdo je ta kmetavzar, da si mi upa skakati v besedo? Straža! Takoj mi spravite tega človeka izpred oči!"

Še preden so me pograbili pa je Longi vzdignil roko: "Videl sem njegove zapise in lahko skoraj gotovo potrdim, da govori resnico. Vse kaže na to, da je Modrec res vse prevaral. To je Rešitelj, ki se je pred malo več kot letom pojavil blizu Jame s Hobotto. Pravi, da je odkril način kako odstraniti Ščit in tako izpolnil svoje poslanstvo. Zdi se mi, da bi ga bilo pametno poslušati."

Namestnik je razdraženo rekel: "O tem bom odločal jaz. Zdaj je pomembno to, da preženemo Neimenovane iz Cobanna."

Longi mu je previdno odvrnil: "To bo zelo težko, saj smo v bitkah izgubili ogromno mož, veliko pa jih je ranjenih. Zdesetkali so nas, žal."

Namestnik je jezno zacepetal: "Nesmisel, saj ste bolje oboroženi kot pa oni! Gotovo je en naš mož vreden toliko kot deset njihovih. Zakaj bi bila to težava? Poleg tega je od nekdaj veljalo, da se plemena med sabo ne marajo preveč. Zberite vojsko in napadite!"

Longi se ni vdal: "Morda bi to držalo, če ne bi za Neimenovanimi stala večja sila, Temni Coprnik. Neimenovani so tokrat dobro organizirani in do zob oboroženi kar je povsem v nasprotju s tem kar sedaj vemo o njih. Ne smemo jih podcenjevati in moramo postopati skrajno previdno. Morda bi se morali povezati z Ostri in jih napasti skupaj. Navsezadnje gre za naše skupne sovražnike."

Namestnik je zmajeval z glavo: "Česa takega pa še ne, da bi se povezali z Ostri? To je nezaslišano. Kdo nam jamči, da se ne bodo sredi bitke obrnili proti nam in nas skupaj z Neimenovanimi potolkli. To ne pride v poštev, nikakor! Sploh pa je Temni Coprnik mrtev in so te zgodbice o obsedenosti navadne čenče! Pustite me sedaj samega, premisliti moram!"

Še preden sem uspel kaj reči so nas že pospremili ven. Bil sem jezen in razočaran. Ta domišljavi Namestnik me sploh ni pustil do besede, kar pomeni, da najbrž noče niti slišati za moje teorije. Nisem videl Lilije, da bi se ji zahvalil, niti Berike, za katero me je skrbelo kaj se ji je zgodilo.

Le kaj se bo spletlo v Namestnikovi glavi?


Vam je vsebina všeč? Delite jo na: