Ujet?

Mukoma privzdignem veke. Vidim jasno nočno nebo s številnimi zvezdami. Od strani me obseva migljajoča svetloba, vendar sem preveč izmučen, da bi premaknil glavo. Slišim glasove ljudi, ki govorijo v neznanem jeziku. Slišim hrzanje konjev. Po tresljajih sodeč se premikam. V nogi me strašansko kljuva. Poskušam spregovoriti, a ne morem spraviti niti glasu iz sebe. Izčrpan zaprem oči in premaga me spanec.

Prebudi me kričanje in škripanje. Zadeva, na kateri ležim, sune navzgor in mi povzroči bolečine. Očitno se še vedno premikam. Naenkrat mi pogled v nebo zastre veličasten kamniti obok. Povsod okrog mene je hrup, ki me spominja na velike koncerte. Pred mojimi očmi se kot v nočni mori pričnejo zgrinjati obrazi vseh sort. Pošastno se režijo in mi kričijo nekaj v neznanem jeziku. Razburjenje je preveliko in padem v nezavest.

Čutim lahen dotik na čelu. Skozi priprte veke vidim prelep ženski obraz. Temne oči delujejo kot balzam mojemu srcu. Prelepi krasni dolgi temni lasje se sipajo v kodrih preko ramen. Roka mi nalahno kroži po obrazu in čutim, da izmučenost izginja. Nalahno me poboža po licih in nato poljubi. Prešine me močan sunek in začutim življenjsko energijo, ki se pretaka po mojih žilah. Poskušam se dvigniti, a se ne morem, ker me hudo zaboli v nogi in rami. Stisnem zobe in žensko mukoma nagovorim: "Si morda angel?" Ne odgovori mi, temveč mi nakloni rahel nasmešek. Na nogo in ramo mi položi neka zelišča, se usede poleg mojega ležišča in me prime za roko. Ko jo hočem spet nagovoriti, me poljubi na čelo in mi zatisne oči.

Prebudim se še večkrat, največkrat v hudih bolečinah. Mučijo me nočne more in pogosto se mi blede. Vedno je ob meni božansko dekle in me drži za roko. Ko stokam od bolečin, mi govori nežne besede, ki me pomirjajo in mi lajšajo trpljenje. Ne razumem je in sprašujem se, čemu to angelsko bitje sploh skrbi zame. Sčasoma postajajo bolečine znosnejše in čutim se že dovolj močnega, da se lahko usedem in jem sam. Nogo imam še vedno obvezano, medtem ko je rama že precej bolje. Dekle mi na vsa vprašanja odgovarja le z nasmehom, kar jo dela še bolj skrivnostno in privlačno.

Po bradi, ki mi je zrasla, sodeč, sem v postelji že kar nekaj časa in čutim se dovolj močnega, da jo poskušam zapustiti. Dekleta ni ob meni in sedaj si podrobneje ogledam sobo, v kateri sem. Stene so popolnoma bele, zgrajene iz ogromnih kamnitih blokov. Tu in tam je kot svetilo vdelan nekakšen svetleči kristal. Močno dvomim, da kristale napaja električna energija, a vendar oddajajo zelo intenzivno svetlobo, ki očitno nikoli ne pojenja. Ob ležišču je lesena skrinja, na kateri je postavljena skledica s nekimi dišavami, iz katere se kadi in daje prostoru prijeten vonj. Poleg nje stoji posoda z dišečo pijačo in krožnik z nekaj hrane. Okna so zastrta s svilenimi pregrinjali, ki prepuščajo nekaj svetlobe. Po obrisih, ki se rišejo na zavese, so očitno zadelana z rešetkami. Obokana vrata so brez vsake kljuke in prešine me, da sem ujetnik.

Poskušam vstati iz postelje in pri tem mi z noge zdrkne obveza z zelišči. Na mestu, kjer me je zgrabila pošastna lovka, imam v nogi precejšnje luknje. Nakremžim se in se poskušam postaviti na tresoče se noge. Čutim, da sem še preveč slaboten, in se raje usedem na posteljo. Medtem ko mi po glavi roji cel kup vprašanj, zaškripajo vrata. V sobo se vsipa zaslepljujoča svetloba. Med vrati se pojavi temni obris, ki me nagovori: "Pozdravljen. Vidim, da si bil v dobrih rokah. Dovoli da se predstavim. Kličejo me Modrec. Zagotovo ti po glavi roji cel kup vprašanj, z veseljem ti bom odgovoril na vsako izmed njih!"

"Kdo je ta Modrec in kako to, da pozna moj jezik? Sem končno rešen?".


Vam je vsebina všeč? Delite jo na: