Pri oglarju - 2.del

Takrat je v kočo previdno stopila tudi Lokostrelka. Starec je presenečen rekel: "Ah, saj nisi sam." Pomignil je Lokostrelki in rekel: "Kar pogumno! Nimam kuge ali gobavosti, pred par dnevi me je pri delu doletela huda nesreča in sedaj ne morem hoditi. Vsi me kličejo Stari oglar, saj se z oglarjenjem ukvarjam že od mladih nog, kdo sta pa vidva?"

Odgovoril sem: "Meni je ime Hrabroslav, to pa je moja žena, ki ji zavoljo lepote pravijo kar Pomlad." Rahlo sem pomignil Lokostrelki, ki se je namrščila, da naj sodeluje: "Potujeva k njenim staršem, da bi se nastanila za zimo, saj so najino vas uporniki požgali." Malo me je sicer zapekla vest, ker sem debelo lagal, ampak morala sva postopati skrajno previdno.

Oglar je rekel: "Ah, življenje dandanes ni lahko … Prosil bi vaju za kak požirek vode. Večino moje vode sem porabil za obkladke, ker me opeklina strašansko boli. Potem ko si omočim suho grlo pa vama lahko povem mojo nesrečno zgodbo in upam, da se me usmilita in mi pomagata." Hlastno je pil iz meha in ga nato vrnil skoraj povsem praznega. Obliznil si je ustnice in pričel s pripovedjo.

"Kot že povedano sem oglar od mladih nog. Vsako leto se v jeseni odpravim v ta predel gozda, ki mi ga je za zmerno najemnino dala v upravljanje gospoda. Do prvega snega sekam in hkrati že postavljam kope, da do pomladi pridelam čimveč oglja. Tega nato odpeljem v Waas, kjer ga takoj odkupijo, saj ga kovači visoko cenijo in mi ga tudi pošteno plačujejo, le redkokdo namreč oglari pozimi. Tako od prodaje dobim dovolj denarja, da lahko poplačam davke, hkrati pa si lahko kupim dovolj mesa in moke, da nahranim mojo družino. Moja hči je slepa in ima tri otroke, ki pa so ravno tako brez daru vida, njen mož je pred kratkim postal težek vojni invalid in mi ne more pomagati. Moje sinove so vpoklicali v vojsko, ženo pa muči huda revma in tako nimam druge izbire kot pozimi oglariti, poleti pa popravljati našo skromno hiško in sušiti meso za zimo. Žena sicer opravlja priložnostna dela pri sosednih kmetih, vendar dobi premalo za preživetje. Ostali pa niso zmožni dela, ampak lačna usta je potrebno nahraniti."

"Letos sem postavil in zažgal že dve kopi in ravno pri drugi se je zalomilo. Vedno, ko bokam, sem previden, ampak starost je zahtevala svoj davek. Nisem več tako spreten kot nekoč. Ob lazenju po kopi se mi je namreč del vdrl in noga mi zdrsnila globoko v ogenj. S palico, ki sem jo imel, sem se poskušal čimprej izvleči, ampak so plameni terjali svoj davek in me hudo opekli. Odvlekel sem se do kolibe in si na nogo pričel polagati obkladke, na srečo pa imam tudi domače ognjičevo mazilo. Tako sem si lajšal bolečino."

"Če bi mi bila pripravljena pomagati dokončati sekanje in pridelavo oglja za letošnjo zimo, bi vama bil zelo hvaležen in vaju primerno poplačal. Naročniki bodo pobesneli, če ne bodo dobili dogovorjenih količin, kar pomeni, da bom izgubil ves posel. Družina bo sestradala in pomrla, saj ne bom imel dovolj denarja, da bi kupil hrano. Če pa se vama mudi naprej, potem pa bi vama dal navodila kako priti do mojih domačih in vaju prosil, če jim lahko obrazložita stanje, da pošljejo nekoga za pomoč."

Ob govorjenju se je močno zadihal, tu pa tam pa je od bolečin tudi zastokal. Močno se mi je zasmilil zato sem rekel: "K ženinim staršem sva potovala, da bi dobila hrano in zatočišče pred zimo, hkrati pa bi morda opravila kako delo, da bi privarčevala nekaj denarja za postavitev nove hiške. Če nama lahko ponudite vse to, potem bova ostala tukaj do konca zime. Ali ni tako?". Obrnil sem se k Lokostrelki in jo lahno sunil z nogo. "Au … mislim reči, da, strinjam se. Ljudem v stiski je potrebno pomagati."

Oglar se je rahlo nasmejal: "Odlično. Vode in kuriva je dovolj, pa tudi denar imam zagotovljen, ko prodam oglje. Hrane ni dovolj za tri ljudi, zato bo potrebno tudi kaj uloviti. Moke je dovolj, ampak mesa je bolj malo. Če se s tem strinjata, potem pa si udarimo v roko in lahko kar pričnemo. Prosil bi, če me lahko preneseta ven, da vama na hitro razložim kako oglarjenje poteka."

Previdno sva ga odnesla ven in posadila na čok. Šele tukaj zunaj se je videlo kako strašna je rana, zato sem zgroženo dejal: "Grozna rana. Nujno bi potrebovali ranocelnika." Oglar se je skremženo nasmehnil: "Ognjičevo mazilo je najboljši ranocelnik, za takega iz kosti in kože nimam dovolj denarja."

Pričel je z razlago: "Les, ki ga uporabljam pri oglarjenju je bukev, ker je območje tukaj zelo gosto poraščeno z njo. Drevo posekam in razrežem na približno tričetrt sežnja. Okroglice, ki so večje od treh palcev razsekam na kalanice ter vse prenesem sem ter kar začnem z postavljanjem kop, ki ju postavim na staro kopišče. Na sredino zabijem tri strženice v trikot, to so tisti ravni drogovi v desnem kupu in jih povežem z lesenimi obročki. Okrog stržena nato pričnem nalagati drobna in suha drva, ki se hitro vnamejo. Potem sledijo debelejša in nato spet tanjša drva. Na to plast naložim podobno še en kup drv. Na vrhu pa je glava iz krajših drv."

"Ko je to končano, pokrijem kopo s žaganjem in praprotjo, da se zemlja ne sipa med oglje, in nato vse skupaj prekrijem s plastjo zemlje iz starega kopišča debeline pol čevlja. Da preprečim sesedanje zemlje pa dodam še oporo iz kalanic, kot je to vidno na levem kupu. Nato sledi vžig in sušenje drv ter nato oglenitev. Vzdrževanje kope v takem stanju, da bomo dobili odlično oglje, je zelo težavno, zato vama ne bom razlagal kako in kaj. Umetnost vzdrževanja se prenaša iz roda v rod. Ko bo prišel primeren čas, vama bom dal navodila."

"Danes je že pozno, zato priporočam, da si pripravita ležišče v koči in pripravita kaj za pod zob. Izvir vode je tik pod vrhom hriba. Barva dima še ni modra, zato se vama ni treba zaenkrat ubadati s kopo. Prosil bi vaju še, če me preneseta nazaj v posteljo, saj me je to sedenje in govorjenje zelo izčrpalo."

Ubogala sva ga in ga prenesla nazaj. Lokostrelka je skuhala nekaj skromnega za pod zob, jaz pa sem pričel zbirati material za ležišče. Kmalu smo se ulegli in pogasili kurišče.

To da sva naletela na Oglarja, je bilo neverjetno srečno naključje, saj bova lahko varno preživela zimo.


Vam je vsebina všeč? Delite jo na: