V svetišču Nemrtvih

Po kratkem počitku smo se odločili raziskati svetišče in najti Artefakt. Za boj sposobnih nas je bilo le dvanajst in zaskrbljeno sem opazoval priprave mož na boj. Utrpeli so veliko hudega, vendar so se bili pripravljeni bojevati do konca. Berikini vojaki očitno niso opazili, da smo uporniki in so nas sprejeli medse kot brate. Zavzdihnil sem, ko smo odstranjevali blokado. Lokostrelka mi je dala roko na ramo in me poskušala pomiriti.

Ko so bili kamni odstranjeni, smo previdno odškrnili vrata. Zrak je bil čist. Ostanki bitij so ležali na tleh, ki so bila poškropljena z grozljivo zeleno krvjo. Preiskovali smo sobano, da bi našli kakšna vrata ali hodnik, vendar brez uspeha. Berika mi je dejala, da je sobano, v kateri smo se zabarikadirali, že podrobno pregledala in ni našla izhoda. S preostankom, ki je ostal zadaj, smo se domenili za znamenje, da bi nam odprli in se nato odpravili.

Berika je hodila prva in slabotno osvetljevala pot s pomočjo Čarovnije. Bakel nismo jemali, saj bi nas lahko izdale, če jih ne bi bili sposobni takoj ugasniti. Hodili smo blizu skupaj ter se med potjo sporazumevali z dotiki. Na koncu vlažnih stopnic, po katerih smo prej šli, smo se ustavili in se razgledali po hodniku. Preiskovali smo stene tako da smo nanje trkali z meči.

Naenkrat je eden izmed mož pošepnil, da je nekaj našel. Hitro sva z Beriko stopila do stene in potolkla po njej. Zaslišalo se je votlo donenje. Brez dvoma je bila na nasprotni strani praznina. Sedaj je bilo treba samo še najti mehanizem, ki nam bi omogočil vhod. Dlje časa smo iskali, vendar brez uspeha. Obupano sem rekel Beriki: "Nima smisla. Mehanizem mora biti drugje ali pa je tako dobro skrit. Poskusimo drugje. Hodnikov je še ogromno." Videti je bilo, da premišljuje in naenkrat je rekla: "Morda je mehanizem nedostopen za roko, ki ne obvlada Čarovnije. Dovoli meni, da poskusim."

Obstopili smo jo v krogu in jo varovali iz vseh strani. Usedla se je na tla in zamižala. Luč je ugasnila, očitno je Energijo potrebovala za iskanje. Čez nekaj časa je znekaj zamrmrala in se dotaknila stene. Na kamnu, ki se ga je dotaknila, se je izrisal svetel znak, ki je izgledal sumljivo podoben nečemu kar sem že videl. Potegnila je črte v obliki znamenja na steno in kamni so se nenadoma razprli. Skozi praznino, ki je zazevala, je udaril zatohel zrak.

Nadaljevali smo pot po novonastali poti, ko smo prispeli do ogromne odprtine v zemlji. Bila je utrjena s kamni in je spominjala na orjaški vodnjak. Na sredi odprtine se je v višino vzpenjal debel steber, ki je imel vklesane stopnice. Nikjer ni bilo duha ne sluha o kakih Nemrtvih in to me je skrbelo. Mogoče nam pripravljajo zasedo? Po kamnitem mostiču smo se odpravili do stebra in se nato podali navzdol po stopnicah.

Med hojo je postajal zrak občutnejše težji za dihanje. Naraščala je tudi vročina in kmalu smo bili vsi prepoteni. Očitno je bil kje kak termalni vrelec ali pa razpoka v zemeljski skorji. Stopnicam ni bilo videti konca in spraševal sem se kako globoko vodijo. Čudilo kako lahko tak visok steber sploh stoji več tisočletij. Zagotovo je ojačan s Čarovnijo ali Coprnijo. Še večje vprašanje pa je bilo kako se je Dr'Agon spravil do Artefakta, če je res tukaj. Nekje mora biti še kak drug izhod.

Bili smo že utrujeni od hoje, ko smo zaslišali kapljanje in brbotanje, ki je prihajalo izpod nas. Kmalu se je pričelo spodaj svetlikati, očitno se v moji domnevi, da je to vodnjak nisem preveč motil. Gladina vode je brbotala, najverjetneje je bila voda vrela. Ustavili smo se na dovoljšnji višini, da nas vročina ni mogla prizadeti. Nikjer ni bilo videti kakršnegakoli prehoda. Bili smo v slepi ulici. Sedaj sem vedel zakaj ni bilo Nemrtvih. Vedo, da jim ne moremo uiti in nas zagotovo čakajo pred izhodom iz svetišča.

Vprašujoče sem se obrnil k Beriki: "Kaj pa sedaj. Naprej ne moremo več, ker bomo skuhani. Kaj predlagaš?". Našobila je ustnice in nagrbančila čelo: "Tole res izgleda nepremostljivo, vendar imam idejo." Stopila je do Lokostrelke, jo prosila za eno izmed puščic, jo podržala v rokah in ji nato ukazala, da naj jo izstreli. Pod širokim lokom je puščica švignila čez polmer jaška in se v najvišji točki prižgala v svetlem siju. Osvetlila je gladino brbotajoče vode. Mehurčki vrele pare so se dvigali iz nje in ponekod so tu pa tam plavali kosi lesa. Zadevo smo ponovili štiri smeri in zazdelo se mi je, da malo nižje na drugi strani vidim luknjo.

"Tamle je luknja!" sem rekel in izstrelili smo še eno puščico naravnost proti njej. Res je bila odprtina. Vprašanje pa je bilo kako bomo prišli do nje, še večje pa kako bomo spet prišli nazaj. Neprijetno me je stiskalo v trebuhu in možje niso bili nič bolj sproščeni. Nakremženo so strmeli v brbotajočo gladino. Eden izmed njih je vanjo vrgel kamen. Zadel je ravno dvigajoči se mehurček, ki se je ob stiku razpočil in poškropil vrelo vodo daleč naokrog.

"Kako pa bomo prišli do tja, če ni nobenega mostu, razdalja pa je skoraj takšna kolikor nese moj lok?" je zanimalo Lokostrelko. Rekel sem: "Hmnja, če bi znali skočiti tako daleč bi nam morda uspelo. Berika, lahko morda uporabiš Čarovnijo?" Zaskrbljeno je rekla: "Dvomim, da bi lahko kaj naredila. Za premostitev tolikšne ovire nimam dovolj Energije." Odvrnil sem: "Kaj pa če ti pomagamo s svojo Energijo? V moji deželi se nekateri možje peljejo po drči s posebnimi deskami in nato odskočijo" zarisal sem skakalnico v zrak, "Morda lahko s skupnimi močmi naredimo kaj podobnega?"

Videti je bilo, da dvomi, vendar se je vdala. "Dobro, naj bo. Vendar ne bomo naredili take drče, ampak drčo do odprtine. Šli bomo malo višje in nato se boš prvi spustil ti. Med spuščanjem ti bo črpalo Energijo, vendar je boš imel zagotovo dovolj. Ko boš dospel do konca drče, jo boš nato pomagal vzdrževati, dokler se ne spustimo vsi. Ostali namreč nimajo toliko Energije kot midva. Spust te zna izčrpati, zato bodi previden. Če boš popustil med drsenjem, te ne bom mogla zadržati in padel boš v vodo.

Stopili smo više, dokler ni bil kot med odprtino in nami tam nekje polovica pravega. Berika je pričela zbirati svojo Energijo in luč je spet ugasnila. Na srečo je bila odprtina osvetljena z gorečo puščico in je bila jasno vidna. Pripravljal sem se na spust in globoko dihal. Čarovnije sedaj nisem uporabljal že dlje časa in dvomil sem, da sem kdaj sploh kaj znal. Naenkrat je Berika rekla: "Pojdi zdaj, sedaj sem najbolj pripravljena." Pričakoval sem, da se bo pokazal kakšen energijski most do luknje, vendar ni bilo videti nič.

Obotavljivo sem se približal nevidnemu mostu in vidno okleval. "Kaj še čakaš?" je rekla "Pojdi! Zdaj!" Bil sem v stiski in nisem vedel kaj naj storim. Nenadoma me je neka roka potisnila naprej, da sem omahnil v globino. Nisem padal, ampak sem drsel. Most je torej deloval. Med drčenjem sem se obračal in nisem se mogel poravnati. Postajal sem vidno utrujen in težko sem dihal. Z globino je naraščala tudi temperatura in kmalu sem pričel izgubljati zavest. Naenkrat sem zaslišal glasen: "Zbudi se!" in po roki me je poškropila vrela voda iz enega izmed počenih mehurčkov. Bil sem spet popolnoma buden in po še po par trenutkih drsenja sem padel po mokrih tleh. Uspelo mi je. Vrat me je sicer bolel, ker je konica repa udarjala obenj med drsenjem, a sem bil vseeno vesel, da je uspelo.

Sedaj so bili na vrsti še drugi. Poskušal sem se zbrati in osredotočiti na drčo. Pomahal sem, da naj se spustijo in tako smo bili kmalu vsi na dnu. Bil sem čisto izčrpan in Beriki ni kazalo kaj bolje, zato smo se odločili, da si rahlo odpočijemo. Pomalicali smo in čutil sem, da so se mi delno vrnile moči. Nahrbtnik z konico repa sem dal enemu izmed mož naj ga nekaj časa nosi on in odložil oklep. Vse me je bolelo.

Medtem, ko so ostali počivali, sem šel pogledat rahlo globlje v odprtino. Nisem odtaval daleč, ko sem opazil, da se na tleh nekaj svetlika. Stopil sem bližje, da bi videl kaj leži na tleh. Izgledalo je kot zlato žezlo. Prestopil sem, da ga poberem. "Kaj za vra ..." Nisem utegnil dokončati stavka, saj me je požrla tema. Drsel sem po spolzkem jarku v neznano. Naenkrat se je jarek končal in boleče sem padel na omočena tla. Nisem se utegnil premakniti, ko so me zgrabile močne roke in mi zamašile usta. Bil sem ujet.

Sledil je udarec po glavi in izgubil sem zavest.


Vam je vsebina všeč? Delite jo na: