Južna postojanka

Zbudili so me, ko se je pričelo svitati. Ne vem, kdaj sem zatisnil oči, ampak tudi malo spanca mi je pomagalo, da sem si obnovil moči. Medtem ko smo jedli, smo se pogovarjali o nadaljevanju poti. Ab'enasir je rekel: "Če bomo hodili počasi, bomo do Južne postojanke dospeli šele ponoči. To zna biti zelo tvegano, saj stražarji v postojanki najprej streljajo in nato postavljajo vprašanja. Pohiteti bomo morali, da bomo do tja prišli dovolj zgodaj. Če nam ne bo uspelo, lahko tvegamo, da nas pri vhodu postrelijo ali pa čakamo, da nas pobijejo divja ljudstva ali zveri, ki se klatijo v bližini, zato pot pod noge!"

Odpravili smo se. Nisem bil na vrsti za nošenje Artefakta, zato sem hodil nekje v sredini in se ogledoval naokoli. Kot bi bilo sploh kaj videti. Povsod naokoli sama puščava, tu pa tam kaka luknja. Če bi se karkoli zgodilo Ab'enasirju, bi bili izgubljeni. Zgrozil sem se ob misli na to in ravno takrat sta k meni pristopila Berika in Lisjak.

Berika je pričela: "Po pripovedovanju Ab'enasirja bomo kmalu v Južni postojanki. To nas veseli, ker bomo končno lahko v miru počivali, ampak hkrati tudi navdaja s skrbmi. Ko sva se srečala v razvalinah mesta Marr, sem uničila urok Čarobnega očesa, s katerim je Modrec lahko vohunil za tabo. To ni moglo ostati neopaženo. Morda sedaj misli, da si umrl v razvalinah, morda pa tudi ve, da sem jaz bila tista, ki je odstranila urok. Vsekakor je možno, da je za nami izdal tiralico. Ne vem, sicer kdo bi nas lahko prepoznal, ampak moramo biti izredno previdni."

Tedaj je vskočil Lisjak: "Morda vem, kako vas spraviti v mesto. Predlagam, da se izdajaš za trgovca in se ogrneš z eno izmed teh rjuh. Beriko in Lokostrelko lahko s pomočjo ostalih rjuh, ki jih tovorimo s sabo, prelevimo v sužnji. Nič pa ni nenavadnega, če ima trgovec na poti čez Puščavo s sabo vojaško spremstvo in vodiča. Z malo podkupnine lahko brez težav vstopimo v postojanko. Kaj praviš? Berika se je s predlogom strinja. Razložil sem ga pa tudi že Ab'enasirju in ostalim." Moral sem prikimati. Predlog se mi je zdel dober. Vsekakor smo imeli srečo, da smo med nami imeli Lisjaka.

V daljavi so se že risali obrisi gora, očitno je bilo to gorovje Pohhora. Hodili smo še kako uro ali dve, ko smo opazili temnejšo črto, ki je ločevala svetel pesek od sinjega neba. Ab'enasir nas je opozoril, da je to gozd in da bomo kmalu dospeli. Uporabil sem kukalo, da bi se razgledal. Opazil sem drevesa in ogromno palisado, ki je očitno pripadala Južni postojanki. Ustavili smo se, narahlo zvezali Beriko in Lokostrelko, ter ju ogrnili v rjuhe. Nujno je bilo, da to opravimo pravočasno, saj bi nas lahko kdo opazil in načrt bi propadel.

Bolj kot smo se bližali postojanki, bolj me je osupnila njena velikost. Bila je orjaška, čeprav je bila vseeno manjša kot Waas. Ker je sonce že zahajalo, so na palisadi že prižgali ognje. Na njej so patruljirali številni vojaki. Višina stebrov je bila ogromna, na koncu so bili priostreni in so že na daleč sporočali, da trdnjave ni zlahka osvojiti. Na lesu so se ponekod videli temni madeži in nekako sem zaslutil, da so to sledovi ognja. Postojanka je morala biti zaradi karavan in taktičnega položaja izjemnega pomena. Od gozda je bila kar precej oddaljena. Obdana je bila s peskom in še številčnejšimi luknjami kot smo jih videvali v Puščavi. Mogoče so jih skopali celo sami. V ozadju se je v poslednjih sončnih žarkih lesketala Dr'Awaa. Ker pa smo sedaj hodili po rahlo povzdignjeni planoti, sem desno opazil tudi temno Brezno.

Spustili smo se v bližino, ko se je nenadoma zaslišal rog. Vojaki so nehali patruljirati, se bliskovito postavili v bojno formacijo in napeli loke. Bili smo v kočljivem položaju, a Ab'enasirja to očitno motilo, saj je nam pokazal, da naj obstojimo, sam pa je stopil naprej, na palico hitro navezal cunjo in pričel mahati. Očitno je bilo to dogovorjeno znamenje, saj so vojaki spustili loke. V vratih se je pojavila odprtina in iz nje se je pojavil jezdec. Ab'enasir mu je šel naproti in srečala sta se nekje na pol poti med nami in utrdbo.

Nekaj časa je Ab'enasir mahal in krilil z rokami, jezdec pa je bil precej manj "zgovoren". Očitno je bilo, da sta se nekaj dogovorila, saj nam je Ab'enasir nakazal naj pridemo bliže. Ko smo dospeli do jezdeca, je Lisjak takoj stopil naprej in nas pričel predstavljati. Jezdec je izgledal precej negostoljubno, namrščeno je poslušal, ampak nato je kar naenkrat spremenil izraz na obrazu. Očitno mu je Lisjak ponudil čarobno sredstvo, denar. Nekajkrat je pokimal, ošinil Beriko in Lokostrelko, se zarežal in nato oddirjal nazaj. Izginil je skozi vrata, Lisjak pa se je obrnil k nam: "Tole je šlo kar dobro, sprejeli nas bodo. Manj pa boste navdušeni nad tem, kar sem mu povedal. In sicer sem mu rekel, da boš ti trgovec, bogato poplačal vstop v mesto in da boš morda celo prodal svoji sužnji, če nas prijazno sprejmejo."

Berika in Lokostrelka sta pričeli ogorčeno protestirati, a je Lisjak le skomignil z rameni: "Žal nimamo dovolj denarja, da bi lahko kupili njihovo varstvo v trdnjavi in glede na to da smo tujci, smo dosegli dovolj dober dogovor. Žal je bil glasnik nekdo, ki ga ne poznam in zato nisem mogel drugega kot dati to ponudbo." Tudi sam sem bil jezen na Lisjaka, a sem hkrati vedel, da ni druge možnosti. Obrnil sem se k Ab'enasirju, ki si je ravnodušno prižgal svojo cigareto in rekel: "Tako pač stvari potekajo v teh krajih."

Kmalu zatem so se premaknila in odprla vrata. Pohiteli smo proti postojanki, saj je grozilo, da se bo kmalu znočilo. Ko smo stopali skozi vrata sem šele videl, kako debela je stena. Bila je sestavljena iz več plasti kolov in je tako tvorila ploščad, kjer so hodili vojaki. V notranjosti so nas pričakale številne barake. Na strehah so imele položene kamnite plošče. Levo in desno sem opazil dva vodnjaka okrog katerih so bila postavljena številna vedra. Če bi prišlo do požara, bi ga lahko izjemno hitro pogasili. Ljudi je bilo na širokih ulicah, katerih tla so bila posipana s finim peskom, malo. Večina je bila vojakov, ki so hodili v dvojicah. Malo naprej od vrat je čakal glasnik z vojaškim spremstvom.

Takoj ko smo vsi stopili v notranjost, so zaprli in zapahnili masivna vrata. Zbrali smo denar in ga preko Lisjaka predali glasniku. Ta je rahlo nejevoljno ošvrknil nosila z Artefaktom, a se je spet razvedril takoj, ko je pogledal Beriko in Lokostrelko. Pokimal je, prevzel denar, Lisjaku predal leseno tablico na kateri je nekaj pisalo, se obrnil na peti in se skupaj z vojaškim spremstvom odpravil med barakami. Lisjak je stopil do nas in rekel: "Tako, imamo potrdilo, da smo plačali nastanitev. Sedaj pa se odpravimo do primernega prenočišča. Najprej se moramo naspati in odpočiti."

Stopal je pred nami in nas vodil do dolge hiše, ki je bila višja od ostalih. Rekel je: "To je gostišče, kjer bomo dobili prenočišče." in vstopil. Sledili smo mu in vstopili v široko sobo z nekaj stoli in mizami. Na točilnem pultu je viselo kakih pet ljudi, vsak je žulil svojo čašo. Vzdušje je bilo vse prej kot pa veselo, kot bi ga pričakoval v gostilni. Tu pa tam je kdo vzdihnil in počasi srknil iz čaše. Točaj se je naslanjal na pult in z neznansko umazano krpo brisal eno izmed čaš. Ab'enasir je takoj stopil k pultu in prisedel. Zgleda, da se je s prisotnimi poznal, saj so oživeli in pričeli s pogovorom.

Gostilničar je hitro pristopil k nam, bil je nas očitno vesel. Bil debel, okroglih in rdečih lic, v kratkih laseh je imel bel prah. Okrog pasu obešen predpasnik, ki je bil nekoč bel, sedaj pa so ga krasile številne packe. Zgroženo sem opazil, da so to očitno sledovi krvi, še bolj pa sem se zgrozil ob misli, da je to verjetno tudi krpa v katero briše čaše, ko ne najde tiste, v katero jih je brisal prej. Rekel je: "Pozdravljeni, sem lastnik tega gostišča, ki je mimogrede edino tu naokoli in hkrati mesar. Z veseljem vam ponudim prenočišče. Če bi želeli okovati konje, vas vabim k bratu, ki je kovač, če pa potrebujete kak voz ali podobno pa se ne bojte iti k tesarju, ki je ravno tako moj brat. "Hvala, nimamo konjev, radi bi le prenočišče. Bi ju pa jutri z veseljem obiskali" sem rekel in zadovoljno nas je popeljal do sob.

Nosil z Artefaktom očitno sploh ni opazil, in vneto je razlagal, kako on in njegovi bratje oskrbujejo celotno postojanko. Pustili smo ga, da govori, ko je sopihal po stopnicah in se nasmihali. Najeli smo štiri sobe za dva tedna, Ab'enasir nam je že prej povedal, da se bo nastanil pri znancih. Z nejevoljo sem opazil, da je moje prvotno bogastvo skoraj izpuhtelo. Bil sem praktično brez denarja. Imel sem le še en zlatnik in tri srebrnike.

Takoj ko je debeluh odšel, smo Beriko in Lokostrelko odrešili vezi. Lisjak se je modro odmaknil v sobo, da bi se izognil graji. V eno izmed sob smo postavili tudi Artefakt. Dogovorili smo se, da ga bomo izmenično stražili. Tudi sam sem se umaknil v sobo, da se najem in nato končno naspim. Kmalu zatem sta prišla še vojaka, s katerima sem bil v sobi in pogovarjali smo se nekaj časa, preden smo šli spat.

Uspelo nam je prečkati Puščavo, kaj pa sedaj?


Vam je vsebina všeč? Delite jo na: