Berikina pripoved

Bila je enako presenečena kot jaz. Očitno ni pričakovala, da bom ravno jaz tisti, ki jo bom rešil. Segla sva si v roko in dejala je: "Pozdravljen spet dragi prijatelj. Rešil si mi življenje in večno ti bom hvaležna. Pridi, poberimo ranjene in se spravimo na varnejše mesto. Živil imamo še za nekaj časa, vsaj toliko, da se ranjeni pozdravijo." Previdno smo stopili skozi debela poškodovana lesena vrata in jih nato spet zadelali. Znašli smo se v dokaj veliki sobani. Po tleh so ležali kaki štirje ranjenci in stokali.

Može, ki so utrpeli poškodbe smo položili poleg njih in jih pričeli oskrbovati. Ko smo s tem končali, smo se posedli in si razdelili hrano. Ko smo se okrepčali, smo se posedli in Berika je pričela: "Pred kratkim me je poklical k sebi Modrec in mi zaukazal naj se takoj odpravim v mesto Marr, da te tam pričakam in ti pomagam. Bili smo mogočna odprava čez sto mož in prečkali smo mejo na severu. Na poti smo srečali Ostre za katere smo pa imeli pripravljena darila, da jim plačamo prehod njihovega ozemlja. Če povem po pravici me je prav skrbelo kaj bo, saj so se odnosi zelo zaostrili. Nov Firer je namreč postal oblastiželjen in pričel je segati po južnih ozemljih. Njihova izvidnica tam ni pomenila nič dobrega, zato smo v Waas odposlali sla, ki je sporočil novico Kralju. Nadaljevali smo proti mestu Marr in ga tudi dosegli. Utaborili smo se izven mesta in prenočili."

"Mesto je bilo mirno, malce preveč mirno in vanj smo poslali par izvidnikov, da bi poizvedeli če so v bližini res Nemrtvi. Nikoli se niso vrnili, zato smo se odločili, da vdremo v mesto in zadevo raziščemo. Jezdili smo po starih mestnih ulicah, dokler nismo prispeli do trga pred svetiščem. Tu smo padli v strašno zasedo. Nemrtvi so se zgrnili nad nas kot roj čebel nad medveda in pobili večino. Nekaj nas je zbežalo po stopnišču, da bi se lažje branili. Na srečo je bilo svetišče odprto. Tekli smo po hodnikih in stopnicah, dokler nismo dosegli teh vrat. S kosi kamnov smo jih zapečatili."

"Na srečo je vsak izmed mož nosil malho s hrano, tako da lakote nismo trpeli. Pili smo pa vodo, ki smo jo zbirali v tistem šlemu. Tiste pošasti so nas pričele oblegati in poskušale so vdreti skozi vrata. Moralo jih je biti ogromno, ampak ko so ugotovili, da ne morejo skozi, jih je ostalo le še par. Od nekod so privlekli hlod in pričeli razbijati po vratih in nato ste prišli vi. Ostalo zgodbo poznaš."

Brez besed sem jo poslušal in nato rekel: "Marsikaj sem izvedel in doživel odkar sem zapustil Waas. Ena izmed stvari pa je tudi ta, da je Modrec prevarant. Povej mi prosim po resnici, ali veš kakšen je in če poznaš resnico: zakaj mu pomagaš?" Zavzdihnila je in odvrnila: "Tega nisem vedela, prosim verjemi mi. Ne delam pa zanj, ampak za Kralja. Če bi mi Modrec zaukazal narediti kaj v nasprotju z mojimi načeli, tega zagotovo ne bi storila." Bila je iskrena in verjel sem ji. Brez oklevanja sem ji pričel pripovedovati kaj se je dogodilo odkar sem zapustil Waas

Povedal sem ji tudi o Artefaktu, čeprav me je med govorjenjem Lokostrelka večkrat jezno pogledala. Potem ko sem končal, sem jo pogledal in ji dejal: "Sedaj veš celotno zgodbo. Mi lahko morda pomagaš najti ta Artefakt? Izrednega pomena je, da ga najdemo pred ostalimi. Vem da zahtevam, da postaviš svoje življenje na kocko, ampak jaz sem ga tudi zate. Mi boš pomagala? Ne dvomim, da poznaš Marr bolje kot jaz in tvoje znanje bi nam prišlo prav."

Pričakoval sem, da me bo zavrnila, vendar je pokimala in mi rekla, da se strinja. Nato me je prosila, če ji podam verižico, ki sem jo našel takrat ob okostju. Dal sem ji jo in pričela je mrmrati, ter počasi krožiti nad njo. Lokostrelka jo je čudno gledala, vendar ni rekla nič. Brez besed mi je nato Berika vrnila verižico in rekla: "Šele pred kratkim sem zvedela, da je dal Modrec tole verižico uročiti, da bi mu služila kot vohunsko orodje. S pomočjo uroka Čarobnega očesa, ki ga pogosto uporablja, je lahko ob najintenzivnejših dogodkih videl, kje se nahajaš. Tako je zvedel, kaj se ti je zgodilo v tisti vasi in v rudniku, da si šel nad Dr'Agona in tudi kaj se ti je zgodilo ob Breznu. Mislim, da je škodljivo, če bi ti še vedno lahko sledil."

Nato je dejala: "O mestu Marr vem kar precej stvari. To mesto je bilo zgrajeno, pol tisočletja zatem ko so naši predniki poselili Kaarantaan. 100 let kasneje so se v mesto priselili spretni trgovci in pridobili orjaško moč. Mesto se je razcvetelo. Kmalu so trgovci postali vzvišeni do ostalih, saj so začeli pobirati visoke davke in velike obresti na posojila. Bili so prepričani, da jim nihče nič ne more in niti Svetu prastarih se niso pokorili."

"Zgodilo se je, da so se zamerili ljudstvu velikanov, ki je živelo na jugu. Ajdovski kralj je z mogočno vojsko zveri in velikanov napadel mesto. Prebivalci Marr so se jim rogali, ko so se postavili pred skoraj nepremagljivo obzidje. Velikani pa niso napadli obzidja, ampak so pričeli čez zid metati gnila živalska trupla. Kmalu se je po mestu razširil neznosen smrad in izbruhnila je kuga. Mesto je razpadlo od znotraj, brez da bi prišlo do boja. Redki preživeli so odprli vrata in pričakovali, da se jih bo Ajdovski kralj usmilil, vendar je ta zaukazal naj jih brezpogojno iztrebijo, mesto pa uničijo. Kužna trupla so pustili ležati in zgniti."

Nadaljevala je: "Zdi se mi, da čutim motnjo v Energiji, ki izhaja globoko izpod tega svetišča. Mogoče je to naš iskan Artefakt." Bil sem vesel, da se bo skrivnost Artefakta končno razkrila. Odločili smo se, da se bomo takoj po počitku odpravili na lov za tem mogočnim orožjem.

"Ga bomo našli? In če ga bomo, kaj sploh je?"


Vam je vsebina všeč? Delite jo na: