Šale, kategorija: Živali

Kaj dobimo, če križamo kačo in ježa?
Bodečo žico.
V katero skupino spadajo kače naočarke?
V skupino kratkovidnih.
»Psa bom prodal.«
»Ali je hud?«
»Ne, trenutno še nič ne ve.«
Jež zaupa prijatelju: »Ločil se bom. Dovolj imam ženinega zbadanja.«
Prašič vidi v zidu vtičnico in vpraša: »Ej, prijatelj, kdo te je zazidal?«
Gre mali ježek po puščavi in se zaleti v kaktus ter vpraša:
»Mama, a si to ti?«
Muhi enodnevnici sedita v baru in ena reče drugi: »Danes plačaj ti, jaz bom jutri!«
Črv reče svoji izvoljenki: »Če se ne boš poročila z mano, se bom vrgel pod kuro.«
Zakaj petelin poje tako zgodaj?
Ker si potem, ko se prebudijo kokoši, ne upa odpreti kljuna.
Dve ovci se pogovarjata: »Danes so res težki časi. Pomisli, volkovi so postali zaščitena vrsta.«
»Sinko, katera noga te boli?« je vprašala mati stonoga.
»Ne vem, mamica. Saj znam šteti šele do deset!«
Dva psa opazujeta, kako delavci postavljajo novo cestno svetilko.
Prvi pes pravi drugemu: »To bo pa treba zaliti.«
Čriček vpraša gosenico: »Kaj naredi enkrat tik in 99-krat tak?«
»Kaj?«
»Stonoga, ki ima eno nogo v gipsu.«
Dva severna medveda prideta v puščavo in se čudita:
»Tukaj pa je morala biti huda poledica, da so tako posipali.«
Janezek vpraša očeta: »Ali je res, da kiti jedo sardine?«
»Seveda je res, Janezek.«
»Kdo jim pa konzerve odpira?«
»Tale krava je stara dve leti.«
»Kako pa veste, koliko je stara?«
»Po rogovih.«
»Aja. Saj res. Pa ima res dva.«
»Kaj je res gospod Novak, da imate zelo hudega psa čuvaja?«
»Res je, res! Že tri dni poskušam zaman priti v svojo hišo!«
Dva črva se srečata v siru in prvi reče: »Ali se nisva včeraj videla v jabolku?«
Drugi odvrne: »Res je, včeraj sem imel sadno dieto.«
Prašič gre k vedeževalki in vpraša: »Kaj vidite v moji prihodnosti?«
Vedeževalka odgovori: »Vidim pršut, salame, klobase in zrezke.«
Slon in slonica korakata držeč se za rilec.
Nenadoma slonica pogleda slona in ga vpraša: »Ali me imaš res rad, ali me samo vlečeš za nos?«
Dva sestradana tigra opazujeta par, ki se sonči na obrobju džungle.
Prvi pravi drugemu: »Še pet minut naj se pečeta, potem pa greva jest ...«
Dve bolhi, skriti v dlaki nekega hišnega psa, se pogovarjata.
Prva vpraša drugo: »Ti, ali misliš, da življenje obstaja tudi na drugih psih?«
Žirafa in polž se pogovarjata po skupaj preživeti noči.
Žirafa: »Polž, bi se ti poročil z mano?«
Polž: »Saj vem, hočeš me samo zaradi hiše!«
»Halo, je tam društvo za varstvo živali?«
»Ja, kaj pa je?«
»Pridite takoj sem. Tukaj neki nesramen pismonoša sedi na drevesu in zmerja mojega psa!«
Dve bolhi igrata loto in ena zadane 500 evrov.
»Kaj boš naredil s tem denarjem?« jo vpraša druga.
»Kupila si bom rodovniškega psa, ki bo samo moj!«
Dva kmeta se pogovarjata. »Svojo ovco učim govoriti.«
»Kaj res?«
»Ja, začel sem s preprosto besedo Beethoven, toda doslej se je naučila samo Bee.«
Prva riba reče: »Blub!«
Druga ribe reče: »Blub!«
Tretja riba reče: »Blub blub!«
Potem pa prva riba reče drugi: »Pusti jo, saj vidiš, da komplicira!«
Želva oropa polža. Ta gre na policijo in jo prijavi.
»Kaj se je zgodilo?« vpraša policist.
Polž odgovori: »Ne vem točno, vse se je dogajalo tako hitro.«
Na klopci v parku sedita možakar in pes ter igrata šah.
Mimo pride neka ženska in pravi: »Vidim, da imate zelo inteligentnega pas!«
»Ah, kje pa! Zmeraj izgubi!«
»Imamo neverjetnega psa. Vsako jutro nam k zajtrku prinese časopis.«
»Saj to znajo tudi drugi psi.«
»Ja, seveda, ampak mi nimamo naročenega nobenega časopisa.«
Mama vrabčevka in njeni mladiči opazujejo kmeta pri setvi.
»Predvsem si zapomnite tole,« pravi mama vrabčevka, »vedno pustite nekaj zrn, da kmet ne izgubi veselja.«
Gre žaba po cesti, pride štorklja in poje žabo, na kar se spravi letet.
Čez nekaj časa žaba iz trebuha vpraša: »Štorklja na kolkih metrih smo?«
»200!«
»Ne seri!!«
Netopirji visijo v votlini z glavami navzdol, le eden čepi na skalnem robu.
Eden izmed netopirjev vpraša soseda: »Kaj pa mu je?«
»Ah, nič. Z jogo se je začel ukvarjati.«
Vrabca sta našla konjsko figo in zajtrkujeta. »Čuj, ali ti lahko povem en dober vic?« reče prvi.
»Le povej,« prikima drugi, »samo pazi, da ne bo neokusen, ko ravno jeva!«
Prodajalec v trgovini z živalmi na vprašanje stranke, če je pes, ki ga je izbrala, tudi zvest odvrne: »Pa še kako! Že petkrat sem ga prodaj, pa je še zmeraj prišel nazaj!«
Kravi se pogovarjata na pašniku. »Ali veš, zakaj je Liska tako suha?« vpraša prva.
»Seveda vem,« odvrne druga, »ker je vraževerna in na paši išče samo štiriperesne deteljice!«
Muha gre s svojo hčerko na sprehod po zelo veliki plešasti glavi.
»Neverjetno,« se začudi muha, »kako se svet spreminja. Ko sem bila jaz toliko stara kot ti, je bil tukaj še pragozd.«
Konj vstopi v kino in pri okencu reče: »Eno vstopnico, prosim!«
Ženska pri blagajni zakriči: »Moj Bog, konj, ki govori!«
»Bodite brez skrbi,« jo pomiri konj, »v dvorani bom tiho.«
»Ljudje so zares neprebavljivi. Požrl sem potapljača in me tišči v želodcu,« pravi morski pes drugemu.
»Jaz pa sem požrl plavalca z rešilnim pasom in se ne morem več spustiti pod vodo.«
Dva polža se srečata in prvi reče drugemu: »Zakaj pa imaš tako buško na glavi?«
»Veš, šel sem na sprehod po gozdu in kar naenkrat pred menoj zraste velik jurček in jaz sem se zaletel vanj.«
Dve kokoši stojita pod cerkvenim zvonikom in zaljubljeno gledata petelina na vrhu strehe.
Čez nekaj časa ena vzdihne: »Upam, da bo jutri spet južni veter, da ga bova končno spet videli iz profila!«
V pragozdu se misijonar nenadoma znajde pred levom.
»Ljubi Bog,« moli prestrašen misijonar: »navdihni mu krščanska čustva.«
»Dobri Bog,« si misli lev: »blagoslovi to hrano, ki si mi jo pripravil.«
Po Avstraliji skače kenguru in se vsakih sto metrov ustavi. Iz njegove vreče pokuka pingvinček in bruha kot nor.
Na Antarktiki med skupino pingvinov sedi kengurujček, občasno kihne in zagodrnja: »Groza, ta izmenjava študentov!«
Medveda se odpravljata na zimsko spanje.
Ko tako ležita v votlini in opazujeta naravo, prvi reče: »Ima me, da bi enkrat ostal buden čez zimo.«
»Zakaj pa?«
»Zato, ker bi rad videl tiste norce, ki listje nazaj na drevesa obešajo.«
Dva lovca sta naletela na sledove orjaškega leva.
»Predlagam, da leva zasleduje vsak na lastno pest,« predlaga eden izmed lovcev.
»Prav,« se strinja drugi trepetajoč. »Ti poglej, kam je šel, jaz pa bom ugotovil, od kod je prišel.«
Gospod Novak prejme prvo nagrado na tekmovanju golobov pismonoš.
Novinarji ga vprašajo: »Povejte nam, v čem je skrivnost, da vaši golobi tako hitri in točni?«
Novak odgovori: »Čisto preprosto: križam jih s papagaji, da znajo vprašati za pot!«
Sestradan tiger zagleda v džungli dve opici, ki se obešata na vejo nekega drevesa.
»Kaj pa delata?« ju vpraša.
»Sva dve banani,« odvrneta opici.
»Brž skočita dol, da se bomo lažje pogovarjali!« zakriči tiger.
»Ne moreva, ker še nisva zreli.«
Se pogovarjata zajček in žirafa in pravi žirafa zajčku:
»Veš kako je meni lepo, ko imam tako dolg vrat, kako lep občutek je, ko jem listje, kako uživam, ko pijem mrzlo vodo, ki mi teče po vratu ...«
Pa jo zajček vpraša: »Kaj pa takrat, ko bruhaš?«
Plavajo v potoku zlate ribice. Ena od njih je izjemno debela!
Ostale plavajo okrog nje in jo sprašujejo: »Zakaj si tako debela?«
Ona jim reče: »Mujo me je ulovil. Rekla sem mu, da če me spusti, mu izpolnim tri želje. Toda on me je le zagnal nazaj v vodo in zavpil: „NE SERI!“«
Slon gre skozi gozd in nehote pohodi mravljišče. Vse mravlje ga napadejo, da bi se mu maščevale.
Ko slon začuti njihovo gomazenje, se otrese vseh, razen ene, ki se krčevito oklepa njegovega vratu.
Ko mravlje vidijo to pogumno mravljo, začnejo kričati: »Zaduši ga, zaduši ga!«
Hišni gospodar hvali svojega psa: »Moj pes je neverjetno bister. Če mu dam pet evrov, mi prinese cigarete iz avtomata.«
Tedaj eden izmed gostov iz žepa potegne desetaka in ga da psu. Pes izgine, a ga ni in ni nazaj s cigareti.
Tedaj pravi gospodar: »Rekel sem pet evrov! Za deset evrov je najbrž šel v kino!«
Miška je vsa navdušena skakljala po gozdu.
Pa jo sreča zajec in vpraša: »Miška, zakaj si pa tako vesela?«
Miška odgovori: »Ker imam novega fanta! Hočeš, da ti pokažem njegovo sliko?«
Zajec pogleda sliko in se zgrozi: »Miška, pa saj ti hodiš z netopirjem!«
»Kaj res??? Meni pa je rekel, da je pilot!«
Zajček gre zvečer z žurke. Bil je tako nadelan in utrujen, da je pod bližnjim drevesom omagal in zaspal.
Mimo prideta medved in volk. Stepeta se, kdo bo požrl zajčka in v pretepu oba obležita v nezavesti.
Ko se zajček prebudi, ju zagleda in si misli: »Ne smem več piti, kadar sem pijan, res nimam prave mere, da sem ju tako hudo pretepel.«
»Tukaj imam izjemno pametnega papagaja,« pravi kupcu prodajalec v trgovini z malimi živalmi. »Na vsaki nogi ima verižico. Če potegnete tisto na levi nogi, reče „Dobro jutro“, če pa tisto na desni nogi, pa reče „Lahko noč“.«
»Kaj pa če potegnem obe hkrati?« zanima kupca.
Tedaj se oglasi papagaj: »Bedak, takrat bi padel na kljun!«
V trgovini z malimi živalmi neki kupec občuduje kletko z dvema ptičema. Eden izmed njiju nemo sedi v kotu, drugi pa žvrgoli čudovite melodije.
»Tega veselega pevca bi rad kupil,« reče prodajalcu.
»Prodajam samo oba naenkrat,« pove prodajalec.
»Ali ne bi mogli napraviti izjeme? Nemega ptiča res ne bi rad imel.«
»Ne bo šlo. Nemi ptič je dirigent!«
Želvica pleza na visoko drevo. Po urah mučnega plezanja pripleza na vejo in se vrže v globino. Med padanjem na vso moč krili s sprednjima nogama. Omedli, ko butne ob tla.
Ko se zave, spet začne počasi plezati na drevo, spet skoči in ponovno trdo trešči ob tla. In spet vse znova. In še enkrat.
Z veje jo žalostno opazujeta dva ptička. Samička se obrne k samcu: »Dragi, mislim, da je prišel čas, da ji razloživa, da je posvojena!«
Dva mačka se srečata na polju. Eden sedi pred luknjo, drugi pa ga opazuje in mu nekako čez eno uro pravi: »Miši ne boš ujel, je zvita in ne bo prišla ven.«
Tedaj začne prvi maček lajati. Prijatelj ga začudeno pogleda, misleč, da se mu je zmešalo, in se odpravi proč.
Ko se malo kasneje vrne, vidi prvega mačka z mišjo v gobcu, zato ga vpraša: »Kako ti je uspelo?«
»Dragi prijatelj, če dandanes ne znaš vsaj enega tujega jezika, lahko umreš od lakote!«
»Moja žena me hoče zapustiti, ker naš papagaj neprestano vrešči: „Stara mora proč!“« potoži Karel prijatelju.
Ta mu svetuje: »Veš kaj, tvojega papagaja bom zaprl v kletko poleg mojega, ki cele dni vrešči samo pobožne izreke. Gotovo bo mu pomagalo.«
Čez teden dni se prijatelja spet srečata in oni drugi ves pobit pravi: »Tudi moja žena se sedaj želi ločiti od mene. Ko tvoj papagaj vrešči „Stara mora proč!“, mu moj odgovarja: „Prosimo te, usliši nas!“.«
Bila je huda zima in na drevesu je ves zmrznjen sedel ptiček in žalostno čivkal. Tako ga je zeblo, da je padel z veje. Ravno v tem trenutku, je mimo prišla krava, ki se je podelala na premraženega ptička.
Ptiček se je zbudil in pričel čivkati. To pa je zaslišala mačka, ki je bila v bližini in ptička pospravila.
Nauk te basni je:
Ni vsak tvoj sovražnik, ki te porine v »drek«
Ni vsak tvoj prijatelj, ki te iz »dreka« potegne
In na koncu, če si že v »dreku« bodi vsaj tiho.
Kmet je imel zelo starega petelina, zato je kupil mladega.
Stari petelin pa je mlademu tekmecu predlagal naslednje: »Eden izmed naju bo moral od hiše. Predlagam, da tekmujeva. Trikrat bova tekla okoli hiše in tisti, ki bo hitrejši gre od hiše.«
Rečeno storjeno. Starejši je tekel naprej, mlajši pa za njim. Po dveh krogih vzame kmet puško, ustreli mlajšega petelina in reče ženi: »S petelini pa res nimava sreče.«
»Zakaj?«
»To je že peti petelin, ki sem ga ustrelil. Tudi ta je tekel za starim petelinom, namesto za kurami!«
Možakar je vstopil v trgovino z eksotičnimi pticami in želel kupiti papagaja.
Trgovcu je pokazal lepega, polmeterskega papagaja, trgovec pa mu je rekel: »Ta papagaj stane tisočaka.«
»Tisoč evrov?« se je začudil kupec.
»Ja, saj zna govoriti angleško in nemško!«
»Kaj pa ta?« je kupec vprašal trgovca in pokazal drugega papagaja.
»Ta stane pa dva tisočaka, saj tekoče govori štiri jezike.«
»In ta, tretji?« je kupec pogledal še tretjega papagaja.
»Ta stane pa tri tisočake.«
»In kaj zna?«
»Tega pa še nisem ugotovil, toda ostala dva papagaja mu pravita profesor!«
Pride zajček v lekarno, pa vpraša lekarnar: »Prosim zajček, kaj želiš?«
»100 komadov kontra matic!«
»Zajček, mi nimamo kontra matic, to je lekarna, probaj v Obiju ali Merkurju.«
Pa gre zajček in pride spet naslednji dan. »100 komadov kontra matic prosim.«
»Zajček! Lepo sem ti rekel TO JE LEKARNA! Ne delaj se več norca!«
Pa spet gre zajček in pride še tretji dan. »100 komadov kontra matic prosim!«
»Zajček zdaj pa mam jaz tega dovolj!« pa si sleče haljo in jo da zajčku.
Zajček se obleče v haljo, si pripne priponko z imenom in čez 15 minut se lekarnar vrne.
»Prosim, kaj želite?« vpraša zajček.
»Zajček, daj mi 100 komadov kontra matic!«
»Ni problema, dajte mi recept!«
Psihiater je začel testirati pse, da bi ugotovil, če poberejo kakšne navade od svojih lastnikov. Vzel je arhitektovega, računovodjevega in pravnikovega psa.
Najprej je psihiater postavil arhitektovega psa v sobo skupaj z velikim kupom piškotov. Opazoval ga je skozi enostransko prosojno okno.
Arhitektov pes je iz piškotov postavil majhen nebotičnik, nekaj majhnih hišic okoli njega in majhen most.
Zadovoljen je doktor spustil v sobo psa, ki je imel za lastnika računovodjo.
Pes je razdelil piškote v dva enaka kupa, nato pa s premikanjem piškotov z enega kupa na drugega malo odšteval in sešteval.
V tem trenutku je bil psihiater pripravljen za zadnjega psa, odvetnikovega.
Na žalost je pes precej zamujal. Ko je končno prišel, je požrl vse piškote in si vzel ostanek dneva prosto.
Nekje na robu puščave je živel temnopolti možakar samotar, ki je moral iz dneva v dan hoditi po vodo z vedrom nekaj kilometrov proč od svojega doma.
Nekega dne, ko je zajemal vodo, je ujel zlato ribico.
Ribica ga je prosila: »Lepo te prosim, izpusti me in izpolnila ti bom tri želje.«
Možakar je nekaj časa premišljeval potem pa ribico izpustil.
Ribica mu je rekla: »No povej svoje tri želje, da ti jih lahko izpolnim.«
Možakar je dolgo premišljeval, potem pa končno rekel: »V redu, želim si, da ne bi bil več črn, ampak bel; želim si, da bi vse življenje gledal nage ženske zadnjice; in želim si, da bi vedno imel dovolj vode, da bi jo lahko zlival po sebi.«
Takrat se je trikrat močno zabliskalo in zagrmelo in ribica je možakarju izpolnila vse tri želje naenkrat. Spremenila ga je v BIDE.
Polž hiti po travniku, zagleda ga štorklja in ga vpraša: »Polž, kam pa tako hitiš?«
Polž zadihano: »Davkarija je prišla v gozd. Jaz pa imam hišo, žena ima hišo, otroci imajo hišo ...«
Ko to štorklja sliši, tudi sama bliskovito zafrfota. Medved jo zagleda, kako drvi po nebu in zatuli: »Štorklja! Kaj se dogaja, kam se ti tako mudi?«
Štorklja se zadere nazaj: »Davkarija je v gozdu! Jaz pa živim na visoki nogi, mož živi na visoki nogi, mulci živijo na visoki nogi ...«
Po tej novici tudi medved nič ne odlaša. Po vseh štirih se zažene, kakor ga nesejo noge. Zagleda ga opičjak in zakliče: »Kam pa kam, medo?«
Medo teče in reče: »Davkarija je v gozdu! Jaz imam plašč, žena ima plašč, pamži imajo plašč ...«
Tudi opičjak se požene v dir, potem pa se nenadoma ustavi: »Čakaj, čakaj, zakaj vendar sploh bežim? Jaz sem golorit, žena je golorita, otroci so goloriti ...«
Želvaki Pončo, Joško in Vinko se odločijo za piknik in Joško napolni košaro s piškoti, pijačo in sendviči. Ker je park 20 kilometrov stran, hodijo do njega kar deset dni in ko končno prispejo na cilj, so že popolnoma izmučeni in lačni. Joško začne prazniti košaro, in ko potegne ven steklenico, ugotovi, da je pozabil odpirač.
Z Vinkom začneta prepričevati Ponča, naj gre ponj nazaj domov. Pončo ugovarja, ker se boji, da bosta medtem vse pojedla, po dveh urah prepričevanja pa končno popusti in se počasi odpravi proti domu.
Mine 20 dni, a Ponča še vedno ni. Ko mine še en dan, se Joško in Vinko vsa sestradana začneta spraševati, kod hodi, a obljuba je obljuba in hrane se ne dotakneta.
Minejo še trije dnevi in Vinko zatarna: »Moram jesti!«
»Ne, obljuba je obljuba,« obotavljivo reče Joško, ko pa mine še pet dni, ne zdržita več.
Ko odpreta usta, da bosta ugriznila v hrano, skoči izza skale Pončo in reče:»Evo, ravno zaradi tega ne grem!«

Vam je vsebina všeč? Delite jo na: