Vici o sosedih

Vici o sosedih v naši podalpski deželici, ki so jih avtorji morda celo ustvarili po resničnih dogodkih.

Sosed pride k sosedu voščit vesele praznike. Na vratih reče: »Spoštovani sosed, želim vam vse tisto, kar vi želite meni.«
Sosed ga jezno pogleda, zakriči »Da vas ni sram!« in mu zaloputne vrata pred nosom.
»Oh, Lojzka, ali ste morda bolni? Dopoldne je k vam prišel zdravnik, popoldne pa še duhovnik.«
»Draga soseda. Jaz gledam, kako k vam hodijo častniki in vojaki, pa vas ne sprašujem, ali je morda v vašem stanovanju izbruhnila vojna!«
Novemu zastopniku je uspelo zbrati ogromno naročil, zato ga direktor pokliče k sebi: »Zaupajte mi skrivnost, kako vam je to uspelo?«
»Ah, ni vredno besed,« je skromen uspešnež. »Ko mi hišna gospodinja odpre vrata, ji rečem: „Rad bi vam predstavil senzacionalen artikel, ampak je vaša soseda rekla, da si ga ne morete privoščiti ...“«
Soseda se pogovarjata: »Ali ti verjameš, da bi lahko človek bil v prejšnjem življenju žival?«
»To je popolna traparija! To sploh ni mogoče!«
»Jaz pa verjamem! Nekoč sem bil osel.«
»Kdaj?«
»Ko sem ti lani posodil denar.«
Žena je obiskovala ure petja, doma pa je vadila in takrat je njen mož vedno stal na balkonu.
»Zakaj vedno stojiš na balkonu, kadar pojem?« ga vpraša.
»Zato, da sosedje ne mislijo, da te pretepam!«
»Soseda, ali ste včeraj slišali prepir pri Kovačevih?«
»Seveda, saj je ropotalo celo noč! Kaj pa sta imela?«
»On je v erotični časopis dal oglas, da išče žensko, ki bi se igrala z njim razne spolne igrice, na oglas pa se je javila njegova žena!«
Soseda se pogovarjata in prvi se pohvali: »Kmalu bomo stanovali v lepšem okolju!«
Drugi reče: »In mi v mirnejšem okolju!«
»Ah, torej se boste tudi vi preselili?«
»Ne, mi ostanemo tukaj!«
Najemodajalec vpraša: »Ali je vaše stanovanje res tako vlažno, kot trdite v svoji pritožbi?«
Vprašani odgovori: »Pa še kako ... Zadnje čase je celo tako vlažno, da smo morali na televizijo pritrditi brisalce.«
Dve starki sta obiskali tretjo na njenem domu. Ob kavici so se razgovorile o tem, kako so sklerozne.
»Jaz pogosto vstopim v shrambo, pa ne vem več, po kaj sem prišla,« pravi prva.
»Jaz pa se kar nekajkrat znajdem na hodniku v bloku, pa ne vem, ali sem se odpravila od doma ali sem prišla domov,« reče druga.
»O, jaz sem pa še kar v redu!« reče gostiteljica in potrka po leseni mizi, nato pa zavpije: »Naprej!«
Soseda se pogovarjata: »Grozno kašljam, kaj naj storim?«
»Vem za sijajen recept: pojej kilogram surovega kislega zelja in nanj spij steklenico donata.«
Naslednji dan se soseda spet srečata.
»Še kašljaš?«
»Ne, ker si ne upam!«
Kmet Janez je vstopil v gostilno in prisedel k sosedu Jožetu: »Poslušaj Jože, a katera od tvojih krav kadi?«
»Ne.«
»Potem ti pa hlev gori.«
Mama lika, ko pri vratih pozvoni, zato gre odpret. Na obisk je prišla soseda in kar med vrati se začneta pogovarjati.
Mala Mojca priteče k mamici, jo pocuka za predpasnik in želi nekaj povedati, a jo mama utiša: »Če se odrasli pogovarjajo, morajo biti otroci tiho!«
S sosedo klepetata naprej, Mojca pa potrpežljivo čaka.
Čez čas jo mama le vpraša: »No, povej, kaj si želela povedati prej?«
»Da si pustila prižgan likalnik na očkovi najljubši srajci.«
»S kom pa se je tvoja žena včeraj tako kregala? Bila je tako glasna, da smo jo slišali vsi sosedje.«
»Ah, to. Pes je ni hotel ubogati.«
»Uboga žival! Slišali smo, kako mu je zagrozila, da mu bo vzela ključ od hišnih vrat!«
Novak se hvali pred sosedom: »Včeraj smo dobili novega psa. Ugotovil sem, da me zavoha že na kilometer daleč. Kaj praviš na to?«
Ta reče: »Menim, da bi se moral pošteno okopati ...«
Nek kmet se hvali pred sosedom: »Na polje sem postavil tako dobro ptičje strašilo, da na njem ni videti niti enega ptiča.«
»Nič posebnega,« odvrne drugi, »jaz sem na polje postavil tako imenitno ptičje strašilo, da so ptiči prinesli nazaj vse, kar so prejšnje leto pokradli.«
»Prihranila sem nekaj denarja,« se Nika pohvali mami.
»Kako pa?«
»Tvoje anonimno pismo sem sosedi izročila kar v roke.«
Novak med pregledovanjem sadovnjaka opazi sosedovega Janezka, ki sedi na veji njegove najimenitnejše jablane.
Jezen se zažene proti drevesu in zavpije: »Poglej ga, kradljivca. Takoj dol!«
Janezek se hitro znajde: »Pomirite se. Videl sem, kako je eno nezrelo jabolko padlo na tla, pa sem ga šel obesiti nazaj!«
Ko se vračata z obiska pri sosedu, pravi gospa Novakova svojemu možu: »Ali si videl? Najin obisk je Kovačevim dobro del. Ko sva prišla, so bili slabe volje, ko sva odhajala, pa so bili vidno zadovoljni!«
Kadar pridejo gosti, oče vedno pošlje sina Janeza v klet po nekaj steklenic vina. Tudi tokrat je bilo tako, toda Janezek pride praznih rok.
»Kaj je zdaj to? Ali je zmanjkalo vina?« ga vpraša oče.
Janezek pa odgovori: »Ne, Novakovi so zazidali luknjo!«
Mož vstopi v trgovino z živalmi in naroči šest podgan.
»Čemu rabite toliko podgan?« se začudi trgovec.
»Selim se iz stanovanja, najemodajalec pa mi je rekel, da ga moram pustiti v takšnem stanju, v kakršnem sem ga dobil.«
Polde, ki je pred kratkim naredil vozniški izpit si izposodi avto od soseda, da bi skočil v trgovino.
Ta ga začuden vpraša: »Za božjo voljo, saj si živčen in se ves treseš. Ali te je tako strah nesreče?«
Polde odgovori: »Pravzaprav ne, bojim se zato, ker bi bila že trinajsta.«
Na hodniku v bloku se nek močno opit moški zaman trudi, da bi odklenil vrata.
Mimo pride sosed in reče: »Poslušaj Polde, na ta način ne boš nikoli odklenil vrat. V ključavnico namreč vtikaš cigareto namesto ključa.«
Polde se zdrzne: »Kaj? Cigareto? Presneto, potem sem pa najbrž ključ pokadil!«
Sosed pozvoni pri vratih svojega soseda. Nihče ne odpre.
Spet pozvoni, tedaj pa se iz hiše zasliši: »Me ni doma!«
»Kako, da te ni doma, ko pa tu pred vrati vidim tvoje čevlje?« se huduje sosed.
»Odšel sem bos!«
»Dober dan soseda, ali imate morda včerajšnji časopis, da bi nekaj pogledal?«
»Žal nimam, toda če hočete, vam lahko spravim današnjega, pa me potem pridete znova vprašati jutri.«
Podnajemnik kaže lastniku stanovanja velike lise na stenah in ga vpraša, kaj je to.
»Tukaj je pred vami stanoval neki kemik,« mu razloži lastnik, »in je izvajal nevarne poskuse.«
»Aha, to so potem ostanki kemikalij?«
»Ne, to je tisto, kar je ostalo od kemika!«
Dve sosedi srednjih let se pogovarjata o svojih napakah in slabostih.
Prva prizna: »Nekoliko sem nečimrna. Pogosto se ogledujem v ogledalu.«
Druga na to: »Nečimrna? Jaz bi rekla, da si pogumna, da si upaš to početi!«
Oče in sinko se zvečer igrata z vlaki in zganjata kar precej hrupa. Ura je že pozna. Mati pride k njima v sobo in reče: »Soseda bi rada šla spat in bi rada vedela, kdaj bo odpeljal zadnji vlak.«
Privatni detektiv vpraša gospoda Kočarja: »Povejte mi, kakšni so tisti ljudje, ki, stanujejo nasproti vam?«
»Nima smisla, da se zanimate zanje, saj niti moja žena ni mogla nič zvedeti o njih.«
»Zdaj imamo najsodobnejši televizijski sprejemnik, 30 krat 70, « pripoveduje gospa Vidmar.
»Velikost ekrana?« zanima sosedo.
»Ne, obroki.«
Ljubo močno kašlja in zakliče sosedi: »Ivanka, ali imate kaj proti kašlju?«
»Ne, nič nimam proti! Kar mirno kašljajte!«
»Koliko kilogramov češenj obrodi to drevo?«
»To je odvisno od marsičesa.«
»Na primer?«
»Koliko otrok živi v soseski.«
»Zakaj si tvojega soseda pozdravil z „dober večer“? Saj je šele jutro?«
»Ker se mi stemni pred očmi, ko ga vidim ...«
»Veš, Janez, lahko bi se kdaj skopal.«
»Zakaj pa?«
»Ker smrdiš.«
»Veš kaj, tako pa že ne boš govoril z menoj. Jaz se kopam vsak dan.«
»No, potem pa vsaj enkrat na teden zamenjaj vodo.«
Sosed pravi sosedi: »Dober večer, gospa! Včeraj sem srečal vašega moža, ampak me ni videl.«
Soseda: »Vem, mi je povedal.«
»Poslušajte sosed! Vaš pes je požrl našo najlepšo kokoš.«
»Hvala bogu! Jaz pa sem se že spraševal, zakaj spet nič ne je.«
Soseda obišče sosedo in jo nadere:
»Vaš mulec mi je včeraj rekel stara koza!«
Pa soseda takoj okara sina: »Mihec, kolikokrat sem ti že rekla, da ljudi ne smeš soditi po njihovi zunanjosti.«
»Soseda, kaj mislite, da bi bilo, če bi ljudje hodili po glavi?«
»Nič. Le sosedov Joža, ki je plešast bi pozimi potreboval verige.«
Janezu je umrla že tretja žena, ampak sosed noče na pogreb.
»Zakaj ne greš,« ga vpraša žena.
»Sram me je. On mene vabi že tretjič, jaz pa njega nisem še nikoli.«
»Sosed, a veste, da je moj pes skoraj tako pameten kot jaz?«
»Nemogoče ... pa tako pametno izgleda!«
Srečata se dva soseda, ki se rada zbadata. Eden jeclja, drugi je plešast. Prvi vpraša:
»Kkkolikkko pppa ppplačaš, kkko greš kkk fri-fri-frizerju?«
»Veliko manj kot ti, ko kam telefoniraš ...«
»Soseda, ja kako pa izgledaš? Kako lahko tej zadevi, ki jo imaš na glavi, rečeš klobuk?«
»Kako pa potem lahko ti tisti zadevi, ki jo imaš pod klobukom, glava!«
Janez pride k sosedu in ga nagovori: »Štefan, a mi daš eno od svojih fotografij?«
»Jaz naj bi tebi dal sliko? Kaj za vraga pa boš počel z njo?«
»Jaz nič! Učiteljica mojega mulca je v šoli rekla, naj prinesejo kakšno fotografijo, da jo bodo nalepili na oglasno tablo, kjer bodo opisane največje svetovne naravne katastrofe!«
Tri sosede na ulici opravljajo svoje može:
»Moj je kosmat kot medved.«
»Moj je močan kot konj.«
»Tudi moj je neke vrste žival ...«
»Koliko litrov mleka daje tvoja koza?« vpraša kmet soseda.
»Okoli štiri litre.«
»In kaj narediš z mlekom?«
»Dva litra ga spijemo sami, pet litrov ga pa prodam.«

Zadnja sprememba: | Deli na: