Šale, kategorija: Poklici

Kdo so lovci?
Oboroženi moški, ki skozi gozd gredo v gostilno.
V pekarni: »Štiri ovke prosim!«
»Kaj pa je to?«
»Makovke brez maka.«
Zaradi nepredvidenih razlogov združenje jasnovidcev odpoveduje sobotni sestanek.
Pri fotografu vprašajo starše otrok: »Boste dali svoje otroke povečati?«
»Ne bodo že sami zrasli.«
»Kako je kaj z novo zaposlitvijo?«
»Kot v raju!«
»Tako dobro?«
»Ne, vsak trenutek me lahko naženejo!«
Podjetnik zaupnemu prijatelju: »Najbrž veš, da smo bili lani tik pred prepadom - toda letos smo korak naprej!«
Šef uslužbencu: »Že petič ta teden ste prišli prepozno v službo. Kaj naj si mislim?«
»Da je danes petek.«
Kakšna je razlika med župnikom in policajem?
Župnik reče: »Gospod z vami!«
Policaj pa reče: »Gospod z nami!«
»Ali imate svinjske noge in glavo?« vpraša gospa v mesnici.
»Kaj? Ste prišli kupovat ali žalit?« se razjezi mesar.
»Moj stric je pred dolgimi leti silno obogatel in sicer na račun napak drugih.«
»Kako to?«
»Imel je tovarno za radirke.«
»Zakaj je 31. marec pomemben datum za uradnike?«
»Tega dne se zanje konča zimsko spanje in se začne spomladanska utrujenost.«
»Jaka, kakšen poklic ima tvoj oče?«
»Zaposlen je v industriji prihodnosti.«
»Resno? Kaj pa počne?«
»Tiska koledarje!«
Šef se jezi na novega zaposlenega: »Poslušajte vi: z vašim delom ste tri tedne v zaostanku, z vašimi kavicami pa tri mesece v prednosti!«
»Zakaj prihajate danes v pisarno tako pozno?« vpraša šef uslužbenca.
Ta odvrne: »Ker ste mi včeraj rekli, da naj časopis preberem doma!«
»Kaj ti je podaril oče za tvoj rojstni dan?«
»Žogo.«
»Pa lansko leto?«
»Žogo.«
»Zakaj? Ali je tvoj oče nogometaš?«
»Ne, steklar.«
»Novinec je že prvi dan zaspal za svojo delovno mizo,« pravi uradnik pri kosilu svojemu kolegu.
»Presneto, ta se je pa hitro vživel v delo!«
»Tako rad imam svoj poklic. Najbolj sem srečen, ko se popolnoma poglobim v svoje delo.«
»Pri meni pa to žal ne gre. Sem namreč mešalec betona.«
»Ja profesor, kakšni pa ste? Danes ste obuli en rjav in en črn čevelj.«
»Ja, saj se mi je že doma čudno zdelo, toda drugi par čevljev je ravno tak.«
»Gospod direktor,« prosi plah uslužbenec, »ali bi lahko prihodnji teden dobil dopust? Moja žena gre na poročno potovanje, pa bi tudi jaz rad šel z njo.«
Gospod Pavlič ustavi avto pred mehanično delavnico. »Mojster, ali mi lahko popravite hupo tako, da bo glasnejša?«
»Zakaj pa?«
»Zavore delujejo slabo.«
»Vi ste rojeni za tajnega agenta,« pravi šef enemu svojih uslužbencev.
»Kako to mislite?« se začudi ta.
»Zato, ker nikjer ne pustite sledov svojega dela!«
»Lepi nageljni, kupite lepe nageljne!« kliče stara branjevka na tržnici.
»Ali nimate nič drugega?«
»Seveda, mrzle noge, ampak teh ne morete dati v vazo.«
Dva moža se zapleteta v pogovor. Prvi pravi: »Meni je violina bolj všeč kot klavir!«
»Ali ste glasbenik?« ga vpraša drugi.
»Ne, sem prenašalec pohištva.«
Dva šefa se pogovarjata: »Ti, kako to, da tvoji uslužbenci prihajajo na delo tako točno?«
»Preprosto, uslužbencev je trideset, parkirnih mest pa samo dvajset.«
Inženir je prišel prvič v službo in šef mu poda metlo. Inženir užaljeno pravi: »Jaz sem vendar inženir!«
»Oh, oprostite! Takoj vam bom razložil, kako deluje!«
V frizerski salon vstopi fant z dolgimi, umazanimi in zelo mastnimi lasmi.
Frizer ga vljudno vpraša: »Ali želi mladi gospod kompleten servis ali samo zamenjavo olja?«
»Moj sin je v življenju res uspel. Vse dneve se vozi z velikimi avtomobili in žepe ima polne denarja ...«
»Kakšen poklic pa opravlja?«
»Je sprevodnik na avtobusu.«
Direktor veleblagovnice pride domov ves zaskrbljen.
»Kaj se je pa zgodilo?« ga vpraša žena.
»Prebral sem preizkusni test za vajence - vsa sreča, da sem že direktor!«
»Peter, ali si natočil bencin v avtomobil?« vpraša šef bencinske črpalke vajenca.
»Sem šef, ampak samo do polovice. Več nisem mogel, ker je gospa pustila odprta okna.«
Mojster se jezi na novega vajenca: »Delate počasi, premikate se počasi, govorite počasi - ali je pri vas sploh kaj, kar se dogaja hitro?«
Ta odvrne: »Ja, hitro se utrudim.«
Župnik pride v mesto in vpraša mimoidočega:
»Mi poveste, kje je tu pošta?«
»Kaj vas pa briga!«
»Jejžeš! Veste kaj? Nikdar ne boste prišli v nebesa!«
»Vi pa na pošto ne!«
»Ne, ne, gospod Mlakar,« odkima direktor, »izrednega dopusta vam pri najboljši volji ne morem dati. Če vam ustrežem, ga bom moral poslej dati vsakemu, ki je postal oče trojčkov!«
Pilot vabi obiskovalce na skok s padalom. »Koliko stane en skok s padalom?« vpraša obiskovalec.
»Dva tisočaka.«
»Kaj pa, če se mi padalo ne odpre?«
»Potem vam vrnemo denar!«
Stevardesi se pogovarjata pred vzletom letala: »Zaskrbljena sem: en gospod noče priti na letalo.«
Druga: »To ni nič, to se dogaja mnogim.«
»Že, že, ampak ta gospod je naš pilot.«
V cirkus je prišel moški in vprašal direktorja, če potrebuje koga, ki zna oponašati ptiča.
»To zna skoraj vsak,« ga zavrne direktor.
»Pa nič,« je rekel moški in odletel skozi okno.
»No, končno!« vzklikne profesor v trgovini s čevlji. »Ti čevlji mi najbolj pristajajo!«
»Nič čudnega,« odvrne prodajalka, »saj ste jih imeli na nogah, ko ste prišli v trgovino!«
»Iz česa je ta jopica?« sprašuje kupec.
»Iz dragocene kašmirske volne, gospod!« odvrne trgovec.
»Ampak tukaj piše, da je iz bombaža!«
Trgovec: »To je zato, da prevaramo molje!«
Cerkovnik pride s puščico za miloščino pred Lojzeta, ki pa odkima: »Nič ne morem dati, imam preveč dolgov!«
»Dobro veš, da Bogu dolguješ največ!«
»Že, toda on najmanj pritiska!«
Lastnik nekega lepotnega salona naroči vratarju: »Ko stranka pride, jo morate pozdraviti: „Dober dan, spoštovana gospa!“. Ko pa odide, ji morate reči: „Na svidenje, lepa gospodična!“«
»Ali si slišal? Naš šef je umrl.«
»Sem.«
»In ves čas se sprašujem, kdo je umrl z njim.«
»Kako to misliš ... z njim?«
»Pisalo je: „Z njim je umrl eden najbolj neutrudnih delavcev“.«
Neki mož se ogleduje po antikvariatu in vpraša prodajalko: »Koliko stane tisti sivi Buda s kislim obrazom tam zadaj v kotu?«
»Za božjo voljo!« vzklikne prodajalka, »Ta ni naprodaj. To je naš šef.«
Režiser pravi glavnemu igralcu: »Zdaj boste morali skočiti v deročo reko ...«
Igralec protestira: »Toda jaz ne znam plavati!«
Režiser odvrne: »Ni važno! Saj je to tako ali tako zadnji prizor filma!«
Pride delavec k šefu: »Šef, ali me lahko danes spustite dve uri prej iz službe? Z ženo bi moral po nakupih.«
»Sploh ne pride v poštev.«
»Najlepša hvala. Vedel sem, da me ne boste pustili na cedilu.«
Kandidat za novo delovno mesto pride pred komisijo in njeni člani ga vprašajo: »Ali imate morda kakšno priporočilo iz prejšnjega podjetja?«
»Seveda. Toplo so mi priporočili, naj si poiščem novo službo.«
Možakar pride k obrtniku vprašati za službo. »In koliko bo kaj plače?« ga zanima.
»Sprva 500 evrov, pozneje pa lahko tudi do 700 evrov,« reče obrtnik.
»Prav, bom prišel pozneje,« reče možakar in odide.
Meščanska družina na kmečkem turizmu. Gospodar jim razkaže njihove prostore in stranišče.
Oče vpraša: »Ali ni stranišče malo predaleč od hiše?«
»Ni, če boste krenili pravočasno!« jim odgovoril kmet.
Gospoda Lisjaka so vprašali, zakaj mu zadnje čase delavnica tako dobro nese. »Čisto preprosto, v časopis sem dal oglas: Gospodinje pozor! Hitro in poceni popravim vse stvari, ki jih je pravkar popravil vaš mož!«
Jožeta odslovijo iz urada za delo: »Ponudili smo vam delo že na več kot desetih gradbiščih, pa še nikjer niste začeli.«
»Saj bi rad,« reče Jože, »toda povsod je tabla z napisom „Nezaposlenim vstop prepovedan.“«
Ladja se potaplja, eden od mornarjev pa mirno stoji na krovu in je svoj sendvič.
»Kako lahko ješ v tako težkem trenutku?« zavpije kapitan.
Mornar odvrne: »Gospod kapitan, zdravnik mi je prepovedal piti na prazen želodec!«
Gospa Rutarjeva pokliče po telefonu električarja, naj pride popraviti neko okvaro. Ko ta pozvoni pri vhodnih vratih, ga tako strese, da ga vrže po tleh.
Gospa Rutarjeva odpre in pravi: »No, vidite, zaradi tega sem vas klicala!«
Čistilec čevljev mimoidoči dami: »Gospa, čevlje vam zloščim tako, da si lahko v njih ogledate obraz kot v zrcalu.«
Dama ga odločno zavrne.
Čistilec čevljev jo pogleda in razumevajoče pravi: »Že dobro, saj vas razumem.«
»Že večkrat sem bil odpuščen, ampak še nikoli tako obzirno, kot je to storil moj zadnji šef.«
Prijazno me je povabil v pisarno in rekel: »Ne vem, kako bomo shajali brez vas, toda od naslednjega tedna bomo tvegali ta poskus.«
»Ves dan tu v dvigalu, kaj?« pravi neka gospa uslužbencu v dvigalu.
»Da, res je!«
»Pa vas zelo utruja vožnja navzgor?«
»Ne.«
»Torej vožnja navzdol?«
»Ne.«
»Resno? Kaj vam je torej najbolj zoprno?«
»Neumna vprašanja!«
V podjetju, ki je tik pred propadom, tajnica reče direktorju: »Gospod direktor. Zunaj je neki moški, ki hoče na vsak način govoriti z vami.«
»Naj počaka, medtem pa mu ponudite stol.«
»To sem že storila, toda on hoče vse pohištvo.«
Delavec na gradbišču koplje jarek, drugi za njim pa ga zasipa.
Mimo pride Janezek in vpraša: »Zakaj kopljeta jarek in ga takoj zatem zasipata, saj ni nič notri?«
Eden od njiju odgovori: »Tisti, ki bi moral polagati cevi, je na bolniški!«
Avtobus se ustavi blizu Niagarskih slapov. Iz njega izstopi večja skupina turistk, ki se glasno čudijo ob pogledu na to čudo.
»Zdaj pa bi cenjene gospe prosil, naj malo utihnejo,« je rekel vodnik, »da bodo lahko slišale bobnenje padajoče vode.«
Mlad pop pevec prvič nastopi v sosednjem mestu.
Ko vstopi v dvorano, najde tam samo eno žensko bitje. Ne pokaže svojega razočaranja, temveč reče: »Punca, nocoj bom pel samo zate!«
»Potem pa to stori brž! Na koncu moram počistiti to dvorano!«
Na sindikalnem izletu vajenec reši šefa pred utopitvijo.
Šef se mu najlepše zahvali in mu reče: »Zdaj lahko poveš, kakšno željo ti naj izpolnim.«
Vajenec izstreli kot iz topa: »Lepo prosim, če nikomur ne poveste, da sem vas iz vode rešil jaz!«
V trgovini kupec reče prodajalki: »Gospodična, plačal sem vam z bankovcem za 50 evrov, pa mi niste prav vrnili.«
»Žal bi moral povedati takoj, poznejših reklamacij ne upoštevamo.«
»No prav, vrnili ste mi namreč, kot da sem plačal z bankovcem za 100 evrov.«
Dva umetnika se pogovarjata. Prvi pravi: »Včeraj sem šel mimo hiše Danteja Alighierija in videl spominsko ploščo z napisom: „Tukaj se je rodil veliki pesnik Dante“. Kaj misliš, da bo pisalo na moji rojstni hiši po moji smrti?«
Drugi reče: »Dajemo v najem.«
Nova uslužbenka nemočno stoji ob rezalcu papirja.
»Ali vam lahko pomagam?« vpraša sodelavec.
»Kako ta zadeva deluje?«
»Zelo enostavno!« reče sodelavec, ji iz rok vzame spise in jih vtakne v rezalec papirja.
»Hvala,« reče novinka. »In kje pridejo ven kopije?«
Po izpitu za pilota helikopterja inštruktor vpraša: »Zakaj ima helikopter propelerje?«
»Zato, da se pilot ne poti.«
»Ne govorite neumnosti!«
»Saj jih ne! Ni dolgo tega, ko sem se peljal s helikopterjem, pa so se pokvarili propelerji in potem se je pilot silno potil.«
»Gospod direktor, že deset let delam pri vas in garam za tri. Ali bi vas smel prositi za povišanje plače?«
»Dragi prijatelj, žal v tem trenutku povišanje plače ni mogoče! Toda povejte mi, katera sta tista dva sodelavca, namesto katerih delate, da ju vržem iz službe!«
Neki mladi vojak na strelskih vajah niti enkrat ne zadane tarče. »Kaj si po poklicu?« ga jezno vpraša podčastnik.
»Krojač, gospod podčastnik.«
»Torej moraš znati vtakniti nitko skozi drobno šivankino uho.«
»Da, gospod podčastnik, ampak ne na sto metrov razdalje!«
Neki mož pride v mehanično delavnico po svoj avtomobil. »No, ali ste moje vozilo natančno pregledali?« vpraša lastnika delavnice.
»Da, skrbno sem ga pregledal,« odvrne mojster.»Na vašem avtu je en sam kos, ki ne povzroča nobenega ropota.«
»In kateri kos je to?«
»Hupa.«
Dva ribiča hočeta drug drugega prekositi v pogovoru o svojih uspehih.
Prvi vpraša: »Zdaj pa zares, kako velika in težka je bila največja riba, ki si jo ujel?«
»No ja, velikost in teže se ne spominjam več natančno, toda ko sem ribo potegnil na suho, se je globina vode znižala za en meter!«
Neki skladatelj je vztrajno prinašal svoje skladbe založniku, ki pa jih ni hotel dati natisniti. Nazadnje je skladatelj založnika vprašal: »Iskreno mi povejte, kakšne se vam zdijo moje skladbe?«
Založnik je odgovoril: »Zdijo se mi tako mile in nežne, da se bojim, da ne bi prenesle tiskanja.«
Nepriljubljen vodja oddelka je bil prestavljen. Malo pred slovesom gre še enkrat skozi pisarno in opazil podrejenega, ki šteje kup denarja..
»Kaj pa je to?« vpraša vodja oddelka.
»To smo zbrali, da proslavimo vaš odhod!«
»O, kako lepo! In kdaj se začne praznovanje?«
»Brž, ko boste vi odšli!«
Vedeževalka za storitev zahteva petdeset evrov, pri tem pa ji lahko stranka postavi dve vprašanji.
»Petdeset evrov za dve vprašanji,« je ogorčena neka stranka »mar se vam to ne zdi pretirano?«
»Morda je res, ampak meni se zdi pravično.« odvrne vedeževalka. »Zdaj pa preidiva k vašemu drugemu vprašanju.«
Brezposelni cirkusant pride k direktorju cirkusa z dvema kovčkoma. Enega odpre, vzame iz njega velik kamen, se z njim trikrat udari po glavi in kamen se razleti na koščke.
»Sijajno!« je navdušen direktor cirkusa. »To bo odlična točka za našo predstavo. Kaj pa imate v drugem kovčku?«
»Tablete proti glavobolu!«
V vojski so že tri mesece imeli iste obleke, iste spodnjice, iste nogavice. Pa je njihov poveljnik en dan rekel: »Imam eno dobro in eno slabo novico!«
Vojaki rečejo, da naj pove najprej dobro, zato reče: »Lahko boste zamenjali gate.«
Vojaki se razveselijo in vprašajo: »In slaba?«
Poveljnik: »Zamenjali jih boste med sabo!«
Župnik pride k ambonu in vidi tam pismo. Odpre ga in najde v njem list z eno samo besedo: »OSEL«.
»Glejte,« se mirno obrne k svojemu občestvu, »tukaj sem našel pismo. Zgodilo se mi je že, da je nekdo kaj napisal, pa se je pozabil podpisati. Prvikrat pa sem doživel, da se je nekdo samo podpisal, pozabil pa je napisati pismo.«
Poslovodja gradbišča enemu od delavcev naroči, naj nekje poišče samokolnico in jo pripelje.
Po dolgem času poslovodja zagleda delavca, ki pelje samokolnico, naloženo v drugi samokolnici.
»Zakaj si pripeljal dve, saj sem ti naročil samo eno?«
»Pa menda ja niste mislili, da vam jo bom prinesel na ramenih ...« odvrne delavec.
»Moj sin je velik umetnik. Ko vzame v roke violino, mu na stotine ljudi napeto prisluhne!«
»Da bi videli šele mojega sina! Ko se oglasi njegov inštrument, tisoči ne mislijo več na svoj poklic, pustijo delo in sproščeno zadihajo!«
»Gromska strela! Na kakšno glasbilo pa igra vaš sin?«
»Sproži tovarniško sireno za popoldanski odmor!«
Trije fantiči se pogovarjajo, kateri od njihovih očetov je najhitrejši. Prvi se pohvali: »Moj oče je avtomobilski dirkač in vozi 400 kilometrov na uro!«
Drugi pravi: »Moj oče je pilot in vozi z nadzvočno hitrostjo.«
Tretji reče: »Oboje ni nič posebnega! Moj oče je uradnik, službo konča ob štirih pa je ob tričetrt na štiri že doma!«
Med poletom je pilot nenadoma obvestil potnike: »Prihajamo v turbulenco, zato prosim, da si pripnete varnostne pasove. Hvala!«
Čez nekaj trenutkov se je letalo obrnilo na glavo in potniki so začeli kričati in vreščati.
Stevardesa jih je takoj pomirila: »Brez panike, prosim. Pomirite se! Saj ni nič nenavadnega, samo pilot si daje kapljice v nos.«
Po malici skliče mojster svojo skupino: »Fantje, zdaj moramo skopati in obzidati globok vodnjak in to mora biti opravljeno še danes!«
Pozno popoldne pride mojster mimo in pravi: »Fantje, žal mi je, zmotil sem se. Ni res, da bi morali tukaj skopati in obzidati vodnjak, pač pa bi morali sezidati dimnik. Ko sem vam ukazal delo, sem skico držal narobe.«
V peklenski vročini pride meščan na deželo. Pot mu teče z obraza in od vročine ga kar pobira. Naenkrat zagleda potok, sredi njega pa stoji krava.
Mimo pride kmet in meščan ga vpraša: »Zakaj pa stoji krava sredi potoka?«
»Ja si pa res čuden, poglej kakšna vročina je, postavil sem jo v potok, da se ji v tej vročini ne skisa mleko,« odgovori kmet.
»Tukaj vidite okostje dinozavra, ki je staro 100 milijonov in 10 let,« razlaga vodnik po muzeju.
»To je pa zares presenetljivo,« se čudi eden izmed obiskovalcev. »In kako vam je uspelo določiti tako natančno starost?«
»Čisto preprosto: ko sem nastopil to službo, so mi rekli, da je okostje tega dinozavra staro 100 milijonov let, tukaj pa delam že 10 let ...«
Profesor Novak je potoval z vlakom. Sredi vožnje vstopi sprevodnik in zahteva vozovnice.
Profesor je nikakor ni mogel najti, zato se je začel jeziti.
Sprevodnik, ki ga je poznal, ga je pričel miriti: »Nikar se ne razburjajte, saj vam verjamem, da ste kupili vozovnico in jo potem enostavno izgubili.«
»Saj se ne razburjam zaradi vozovnice. Ne morem se spomniti, kam se sploh peljem!«
Cerkovnik pripoveduje duhovniku šalo: »Nebeški oče je dejal svetemu Petru: „Cerkev ni tako slaba. Še vedno vidim kakšnih trideset odstotkov dobrih vernikov in štirideset odstotkov dobrih duhovnikov. Tem zvestim dušam bova poslala pismo.“«
»Ali slučajno veste, kaj je pisalo v tem pismu gospod župnik?« vpraša cerkovnik.
»Pojma nimam!« odvrne duhovnik.
»Se pravi, da ga niste prejeli!«
Fizik, biolog in kemik prvič pridejo na morje.
Fizik zagleda valove in je ves navdušen. Reče, da gre raziskovat dinamiko tekočin in odkoraka v vodo. Tam se seveda utopi in izgine.
Biolog se odloči, da bo raziskoval morsko floro in favno, zato tudi on odkoraka v vodo . In tudi njega ni več nazaj.
Kemik čaka in čaka. Na koncu vzame svinčnik in zapiše: »Fiziki in biologi so topni v morski vodi.«
Voznik je z avtom obtičal na blatni cesti in rešil se je šele s pomočjo kmeta, ki je izvlekel njegov avto s traktorjem. Za plačilo je kmet zahteval dvesto evrov.
»Kaj?« se je čudil voznik. »Dvesto evrov? Za to ceno bi na vašem mestu opustil kmetovanje in noč in dan vlekel avtomobile iz blata!«
»Kmetovanje sem res že opustil, toda ponoči se ne izplača polivati ceste z vodo, ker je premalo prometa!«
Pride starejši moški v trgovino. Prijazna prodajalka ga vljudno vpraša, kaj želi.
»Veste, sem v pokoju pa mi je zelo dolgčas. Zelo rad sestavljam puzle, v tem sem pravi strokovnjak. Imate mogoče kaj bolj zahtevnega?«
»Seveda imamo, puzle iz 1000 kosov!«
»Ojoj, to je prelahko zame!«
»Potem imam še iz 5000 koščkov.«
»Tudi to je zame mala malica!«
»Aha, potem imam pa za vas en pameten predlog. Vidite tisto pekarno čez cesto? Stopite tja, si kupite bele drobtine in sestavite veliko belo žemljo.«
Arhitekt je prišel pred nebeška vrata. Sveti Peter je pogledal v svojo knjigo in ga takoj poslal k hudiču. Tam je arhitekt takoj pričel z aktivnostjo: zgradili so moderne avtoceste, podzemno železnico, ogromne nakupovalne centre, nebotičnike ... Iz nebes so z nevoščljivostjo gledali dogajanje v peklu, nato pa je nekega dne sveti Peter poklical hudiča:
»Takoj nam vrni arhitekta!«
»Ne pride v poštev!« mu je zabrusil hudič.
»Te bomo pa tožili!« je zagrozil sveti Peter.
»Vi kar! So vsi odvetniki pri meni!«
Kapitan letala je po vzletu pozdravil potnike:
»Sedaj letimo na višini 9000 m, vreme je čudovito ...«
Nenadoma pa se je slišal pilotov krik: »Aaaaaaaaaaaaaa!!!« in v letalu je dve minuti vladala mrtva tišina.
Končno se je kapitan spet javil: »Vse je v redu, dragi potniki. Oprostite za ta krik in prekinitev, toda stevardesa me je po nesreči polila z vročo kavo po hlačah. Videti bi morali, kakšne so zdaj moje bele hlače spredaj!«
Pa se je oglasil nekdo od potnikov: »Vi bi morali videti, kakšne so moje bele hlače zadaj!«
Direktor, vodja in pripravnik so se odpravili na kosilo in gredoč po parku nenadoma zagledajo staro oljno svetilko. Ko jo podrgnejo, se iz nje v dimu prikaže duh. Duh spregovori: »Ponavadi izpolnim tri želje; torej povejte, kaj si želite!«
»Najprej jaz, najprej jaz!« se oglasi pripravnik. »Želim si biti na Bahamih, prevažati se po morju z gliserjem in pozabiti na vse skrbi!«
Puf in izgine!
»Zdaj pa jaz, zdaj pa jaz!« zavpije vodja ves presenečen. »Naj bom na plaži na Havajih, daj mi osebno maserko, zraven pa neskončno zalogo Pine colade in poleg mene ljubezen mojega življenja!«
Puf in izgine tudi on!
»Zdaj pa še ti,« se duh obrne k direktorju.
»Poskrbi,« pravi direktor, »da bosta tadva na delovnem mestu še pred kosilom!«

NAUK ZGODBE: Direktor naj ima vedno prvo besedo.
V nekem rudniku so potrebovali nekaj novih rudarjev. Na razgovor sta se prijavila tudi Janez in Jože. Prvi je vstopil v direktorjevo pisarno Janez.
»Dober dan, Janez.«
»Dober dan, gospod direktor.«
»Povej, ali si že kdaj delal v rudniku?«
»Seveda sem, gospod direktor.«
»Kakšen kop, površinski ali globinski?«
»Globinski.«
»Kako globoko?«
»Pa deset do petnajst metrov.«
»Janez, pojdi ven iz pisarne, ti rudnika tudi od daleč še nisi videl.«
Janez gre ven iz pisarne in na vratih prišepne Jožetu, ki je bil naslednji na vrsti: »Reci, da si kopal zelo globoko.«
»Dober dan, Jože.«
»Dober dan, gospod direktor.«
»Povej, ali si že kdaj delal v rudniku?«
»Seveda sem, gospod direktor.«
»Kakšen kop, površinski ali globinski?«
»Globinski.«
»Kako globoko?«
»Pa deset do petnajst kilometrov.«
»Zelo dobro, Jože, samo povej mi še, kako pa ste se tako globoko znašli kaj z lučjo?«
»Zame sploh ni bilo problema zaradi luči, gospod direktor, saj sem vedno delal v dnevni izmeni.«

Vam je vsebina všeč? Delite jo na: