Šale: Kriminal

»Obdolženi je že dvajsetič pred sodiščem, ampak za to je vsekakor kriva slaba družba - njegovi stari, kvazi prijatelji, ki bi se jih moral znebiti« brani zagovornik obdolženega. »No, obdolženi, povejte sodniku, s kom se zadnja leta največ družite!«
Slednji pojasni: »S policisti, odvetniki in sodniki.«
Na mejni prehod se pripelje moški s kolesom. Carinik ga vpraša: »Imate kaj za cariniti?«
»Ne!« mu odvrne možakar.
»In kaj imate v vreči na prtljažniku?«
»Pesek!«
Carinik preveri in v vreči je resnično pesek.
Ta situacija se nadaljuje po več tednov večkrat na dan, nikoli pa carinik ne more najti kaj ilegalnega. Tudi laboratorijske preiskave pokažejo, da gre za navaden pesek.
Nekega dne pa se možakar namesto s kolesom pripelje z veliko novo limuzino. Carinik pristopi k njemu in mu reče: »Vem da ste nekaj tihotapili preko meje. Zaupajte mi, kaj je to bilo!«
»Kolesa!« mu odgovori možakar.
Dva avta se zaletita. Šoferja izstopita, pri tem pa eden nosi steklenico, ki jo ponudi drugemu: »Zakaj bi se prepirala? Dobro ga zvrniva, da proslaviva, da sva ostala živa.«
Drugi dobro potegne iz steklenice, mu jo vrne in vpraša: »Ali vi ne boste?«
»Jaz bom pil potem, ko bo alkotest mimo.«
»Zakaj ste tožnika udarili s pestjo?«
»Zaradi pozabljivosti.«
»No, pojasnite.«
»V obraz sem mu hotel vreči rokavico, vendar sem jo pozabil sneti z roke.«
Žena na obisku pri možu zaporniku: »Ali si našel pilo, ki sem ti jo poslala v potici?«
»Sem, jutri me bodo operirali.«
Dva lopova se pogovarjata: »Kam pa greš?«
»V trgovino, kupil si bom nov plašč.«
»Če te ne dobijo, kupi enega še zame.«
»Tri prekrške zapored ste naredili! Tistega, ki vam je dal vozniško, bi morali hudo kaznovati,« je dejal policaj.
»Saj so ga že prijeli zaradi ponarejanja.«
Šofer je sredi vasi povozil gos. Ustavil je, jo hitro pobral, vrgel v prtljažnik in hotel odpeljati, ko se je pojavil jezen kmet.
»Brez skrbi,« ga je pomiril šofer, »brž bom nazaj. Samo vašo gos peljem veterinarju.«
V temni spovednici je spretni žepar med spovedjo izmaknil duhovniku zlato uro iz žepa, medtem ko ga je ta spraševal o grehih.
»Kradel sem,« je rekel žepar.
»Kaj ste pa ukradli?«
»Zlato uro.«
»Vrniti jo morate, če hočete dobiti odvezo.«
»Tu jo imam, kar vam jo bom dal.«
»Ne, to pa ne gre. Jaz je nočem. Lepo jo vrnite lastniku.«
»Sem mu jo že ponudil, a je noče.«
»Je to res?«
»Prisežem!«
»Potem jo pa lahko obdržite. Vidite, sin moj, še so dobri ljudje na tem svetu.«
Maja se je po prometni nesreči posvetovala s svojim odvetnikom.
»No, to pa je zelo zapleten primer!« je med poslušanjem ugotovil odvetnik.
»Kot sem vas razumel, morava namreč dokazati, da je kolesar, ki ste ga zbili, vozil več kot sto kilometrov na uro in da je ravno takrat pred vami cesto prečkala mačka, ki je bila tako velika, da vam je popolnoma zakrila pogled na vozišče.«
Zapornik vpraša svojega tovariša: »Zakaj pa ti sediš?«
»Našel sem kup stvari, ki jih lastniki še niso izgubili.«
»Ali priznate, da ste svojemu tožniku prisolili klofuto?« vpraša sodnik obtoženca.
»Ne!« zasika ta.
»Laže, gospod sodnik!« se oglasi tožnik.
Tedaj obtoženec dvigne roko: »Takoj utihni, če ne boš dobil še eno!«
Sodnik: »Ker vam ni mogoče dokazati bančnega ropa, ste oproščeni.«
Na to se oglasi obtoženec: »Mar to pomeni, da lahko denar obdržim?«
Slavni odvetnik je pred sodiščem zagovarjal znanega vlomilca. To je storil tako dobro, da je bil njegov klient oproščen.
Ko sta zapuščala sodišče, mu je vlomilec dejal: »Ob prvi priliki pridem k vam, da se vam zahvalim!«
»Le pridite,« je zamrmral odvetnik, »toda, prosim, podnevi!«
Star znanec policije je spet izvedel vlom. Sodnik želi, da mu pove, kako je do tega prišlo.
»Nekako tako je bilo. Na pločniku mi je spodrsnilo in pri tem sem razbil okno lekarne. Zaradi silnih bolečin sem v predalih poiskal sredstvo proti bolečinam. Ko sem iskal še svinčnik in listek, da bi napisal svoje osebne podatke, pa je prišla policija in me prijela.«
Dva klateža pripeljejo na policijo in ju vprašajo: »Poklic?«
»Nezaposlen,« odgovori prvi.
»In vi?«
»Jaz sem njegov tajnik,« odgovori drugi.
»Mladi mož, kje delate?« vpraša strog sodnik mladega tatu.
»Tu in tam,« brezbrižno odvrne fant.
»S čim se preživljate?«
»S tem in onim.«
Sodnik se razjezi in ukaže: »Spravite ga na hladno.«
»Oprostite,« vpraša mladenič, »in kdaj bom prišel iz zapora?«
»Prej ali slej ...«
»Na policiji ste svojo tatvino priznali,« pravi sodnik obtožencu. »Zakaj torej zdaj to zanikate?«
»Moj odvetnik me je prepričal, da sem nedolžen.«
»Ti jurčki so bili tokrat zelo pikantni, enkratni,« pohvali soprog svojo ženo. »Kje si dobila recept?«
Ona odgovori: »V neki kriminalki ...«
Zaprtemu veleposestniku piše žena: »Menda pričakuješ, da bom preorala polje in posadila krompir, vendar tega ne zmorem.«
Mož ji odpiše: »Nikar ne orji, kajti na polju sem zakopal zaboj orožja in kovček z ukradenim denarjem.«
Par dni kasneje žena piše nazaj: »Policija je najbrž prestregla tvoje pismo, ker so prišli, preorali celotno polje, a niso nič našli.«
On pa odpiše: »No, zdaj pa lahko posadiš krompir.«
Dva tatova se pogovarjata: »Zakaj imaš toliko modnih revij?«
»Želim se naučiti, kje bodo v novi pomladanski kolekciji postavljeni žepi.«
Čistilka v banki očita direktorju: »Vidim, da mi ne zaupate!«
»Kako si morate misliti kaj takega? Mar ne vidite, da vedno puščam ključe od blagajne na moji mizi, ko grem domov?«
»Ja, to je res. Ampak nobeden izmed teh ključev je ne odpre!«
Sodnik izreče obsodbo: »Obtoženi je kaznovan s sto evri zaradi razžalitve tožnika. Imate kakšno pripombo?«
Obtoženi odgovori: »Seveda jo imam, ampak je ne bom izrekel, ker imate previsoko tarifo!«
Sodnik: »Obtoženi, prej ste rekli, da vas je obšel strah, ko ste ukradli denarnico?«
»Da, zbal sem se, da bi utegnila biti prazna!«
»Poslušaj, ali se ti nič ne bojiš, da bi ti žena ušla medtem ko si v zaporu? Tri leta niso tako kratka!« vpraša zapornik novega tovariša.
Ta odmaje z glavo: »Nič se mi ni treba bati. Prvič je moja žena izjemno poštena, drugič zato, ker me brezpogojno ljubi in tretjič zato, ker je tudi ona v zaporu!«
»Vašega sina pa že dolgo nisem videl.«
»Ah, postal je žrtev znanosti.«
»Operacija?«
»Ne, prstni odtisi.«
Nekdo je parkiral avtomobil na zelo prometni mestni ulici. Ko se je vrnil, je videl, da je razbito levo zrcalo, pod brisalcem pa je opazil listek, na katerem je pisalo:
»Spoštovani gospod. Okoli mene se je zbralo veliko mimoidočih, pa Vam moram nekaj napisati, da bodo mislili, da Vam pišem mojo telefonsko in osebne podatke.«
Gospa Majda je prišla k odvetniku: »Pred več kot enim letom sem svoji najboljši prijateljici posodila tisoč evrov. Večkrat sem jo spomnila, da mi je še vedno dolžna, ko pa sem ji včeraj odločno rekla, da mi mora denar takoj vrniti, me je poslala k vragu.«
»No in kaj ste naredili potem vi?«
»Kaj? Prišla sem k vam!«
»Ne boste mi govorili, da ste samo zaradi raztresenosti vrgli svojo ženo iz tretjega nadstropja!«
»Pa je res, gospod sodnik! Veste, prej smo stanovali v pritličju.«
V laboratoriju je vsako jutro ena steklenica alkohola prazna. Profesorja to jezi, zato na steklenice prilepi listke z napisom: »Pozor! Nevarnost oslepitve!«
Naslednje jutro je ena izmed steklenic do polovice izpraznjena, na listku pa je pripis: »Tvegal sem eno oko!«
»Kaj vas je prijelo, da ste sosedu ukradli trobento?« sprašuje sodnik obtoženca. »Ali znate vsaj igrati nanjo?«
Obtoženi: »Jaz ne znam, sosed pa tudi ne ...«
Sodnik vpraša obtoženca: »Kaj ste pravzaprav delali, preden ste se poročili?«
Obtoženec: »Kar sem hotel!«
»Vaš mož ima na glavi celo morje bušk,« grmi sodnik na obtoženko, »vi pa ste v zapisniku izjavili, da ste mu vrgli v glavo nekaj paradižnikov!«
»No ja, priznam, paradižniki so bili v pločevinkah!«
Župnik obišče zapor in se zelo začudi, ko najde tam moža, ki ga je dobro poznal. »Kako ste prišli sem? Vi ste vendar iz ugledne družine!«
»Res je, gospod župnik, ampak dandanes tega nič ne upoštevajo!«
Paznik vpraša nekega zapornika: »No, imate že kakšen načrt za tisti dan, ko boste odsedeli svojo kazen?«
»Seveda imam! Celo dva: enega za zlatarno in drugega za banko!«
»Gospod Kovač, ali je že kaj odziva na vaš oglas, da iščete nočnega čuvaja?«
»Pa še kako. Od takrat so nam že trikrat vlomili.«
Neki moški vstopi v avtobus in zakriči: »Stojte, to je rop!«
Eden od potnikov z olajšanjem pravi: »Hvala Bogu, bal sem se, da je kontrolor!«
»Pes, ki ste mi ga prodali, je zanič.«
»Kako zanič?«
»Nocoj je tako glasno lajal, da nismo slišali tatov, ki so nam vlomili v hišo!«
Pri vratolomni vožnji okoli 200 kilometrov na uro voznik športnega avtomobila ves začuden vpraša policista, ki ga je ustavil: »Ali sem mogoče vozil prehitro?«
Ta odgovori: »Ne, leteli ste prenizko!«
Sodnik vpraša obtoženca: »Ali ste Novaka zmerjali z barabo in sleparjem?«
»Da, gospod sodnik.«
»Ste mu rekli tudi lopov in lump?«
»Ne, gospod sodnik, ko je človek razburjen, ne more misliti na vse.«
Sodnik poučuje pričo: »Poveste lahko samo tisto, kar ste res videli, in ne tistega, kar ste slišali od drugih. Torej, kdaj ste rojeni?«
»To vem samo po pripovedovanju drugih.«
»Gospod Kovač, ali vi kaj storite za čistejše okolje?«
»Seveda! Železniške vozovnice ne vržem proč, ampak jo uporabim večkrat.«
Niko ves očaran stoji pred jaslicami na razstavi in nazadnje vtakne v žep figurici Marije in Jožefa.
Ko pride domov, ga zapeče vest in pove očetu, kaj je naredil.
Oče ga zaradi te kraje okrega in pravi: »Če teh figuric ne vrneš, ti Jezušček jutri ne bo prinesel nobenega darila.«
Niko zvečer napiše pismo: »Ljubi Jezušček, če mi za božič prineseš računalniško igrico, dobiš nazaj svoje starše.«
»Halo, a je tam policija?«
»Ja, prosim.«
»Kličem zaradi soseda Frenka. V drvarnici skriva marihuano.«
»Hvala za prijavo, gospod.«
Naslednji dan policija vdre v Frenkovo drvarnico, s sekirami prekoljejo vsak kos drva posebej ... a o marihuani ne duha ne sluha. Prekolnejo Frenka in prijavitelja in odidejo.
Pri Frenku naslednji dan pozvoni telefon: »Hej Frenk, a je bila policija pri tebi?«
»Pozdrav, je bila, ja.«
»A so ti razsekali drva?«
»So ja.«
»Vse najboljše za rojstni dan, stari!«
Lastnik samopostrežne trgovine že tretjič zaloti isto žensko pri tatvini. Pristopi k njej in jo vpraša: »Pa zakaj vedno kradete v naši trgovini in ne kje drugje?«
Ženska odgovori: »Zato, ker imate pri vas najnižje cene.«
Kaznjenca bežita skozi gozd, medtem pa vedno močneje sneži.
»Uf, samo še sneg nama je manjkal!« godrnja prvi.
»Nič zato,« odvrne drugi, »saj imava verige!«
»Obtoženi, zakaj ste trikrat vlomili v oddelek oblačil za ženske?«
»Moja žena je hotela imeti novo obleko, pa sem jo moral iti dvakrat zamenjat.«
»Kako dolgo ste bili na vašem zadnjem službenem mestu?«
»Petnajst let.«
»To je dolga doba in dobro priporočilo. In zakaj ste to mesto zapustili?«
»Ker sem bil pomiloščen.«
Sodnik: »Koliko ste stari?«
Obtoženi: »Dvaintrideset let.«
Sodnik: »To nam pripovedujete že pet let.«
Obtoženi: »To je res, saj nisem eden tistih, ki trdijo danes tako, jutri pa drugače.«
Cigan Mirko gre na tržnico prodajati zimske jakne, pa mu pri tem dve ukradejo. Pride domov in ga mati vpraša: »Koliko jih je šlo danes?«
Pa pravi Mirko: »Dve!«
Pa vpraša mati: »Po koliko?«
Pa pravi Mirko: »Po nabavni!«
»Zakaj ste vlomili v čistilni servis?«
»Ker se z umazanimi posli ne ukvarjam.«
»A si že začel z gradnjo hiše?«
»Še ne. Imam pa že opeko, pesek, apno, cement ...«
»Kaj pa še čakaš?«
»Ne vem, kje naj sunem še zidarje ...«
Dva huligana se sprehajata po parku, pa se prvi ustavi pred spomenikom, ga nekaj časa opazuje, nato pa vpraša: »A ti veš, čigav spomenik je tole?«
»Nimam pojma.«
»Mene pa vseeno zanima.«
»Imam idejo. Razbijva mu nos, pa bo jutri v časopisu pisalo, da so neznanci oskrunili spomenik. Zraven pa bo gotovo pisalo, čigav je bil ...«
Ukraden Mercedes 600 SEL z aluminijastimi platišči, vrhunskim Blaupunkt multi CD sistemom z Bose ozvočenjem 800 W. Najditelju lepa nagrada. Barva in registracija nista pomembni.
Prometnik in novinar ustavita vozilo. Prometnik reče vozniku: »Vi ste milijonti potnik na tej avtomobilski cesti in vam izročamo denarno nagrado.«
Novinar vpraša: »Ali nama lahko poveste, kaj boste naredili z denarjem?«
Voznik se zmede in reče: »S tem denarjem se bom prijavil na vozniški izpit.«
Tedaj se oglasi žena: »Tovariša, nič mu ne verjemita, saj vidita, da je pijan.«
Medtem se prebudi dedek, ki je dremal na zadnjem sedežu, zagleda miličnika in reče: »Saj sem vam rekel, da z ukradenim avtom ne bomo prišli daleč!«
V tem trenutku se zasliši iz prtljažnika: »A smo že čez mejo?«
Pusti moški avto na parkirišču in nanj nalepi listek: »Ne vlamljaj, nimam avtoradia!«
Ko pride nazaj, avta nikjer, na tleh pa najde listek, na njem pa dopisano: »Ne sekiraj se, ga bomo že montirali!«
Vlomi vlomilec v neko hišo in s svetilko sveti po spodnjem nadstropju, ko zasliši glas: »Jezus te gleda!«
Vlomilec posveti okrog sebe pa vendar ničesar ne vidi. Ko že misli da je imel prisluhe, se ponovno zasliši glas: »Jezus te gleda!«
Vlomilec se ponovno zavrti okrog sebe in na drugi strani zagleda papagaja. Vlomilec vpraša papagaja: »A ti govoriš?«
Papagaj: »Ja.«
Vlomilec: »Kako je pa tebi ime?«
Papiga: »Joža sem.«
Vlomilec: »Kako butasto ime za papigo!«
Papiga odgovori: »Sej je Jezus za dobermana tudi!«
»Zakaj ste se pa vi znašli v zaporu?« je upravnik vprašal novega zapornika.
»Zaradi konkurence!«
»Kako, zaradi konkurence?« se je začudil upravnik.
»Izdeloval sem ravno takšne bankovce za dvajset evrov kot država!«
Prijatelja se pogovarjata: »Ali veš, da je nekdo moji ženi prejšnji teden ukradel čekovno knjižico?«
»Si preklical račun?«
»Ne, tat zapravi precej manj kot moja žena.«
Moški je v jezi ženski rekel, da je krava, ta pa ga je tožila. Sodnik ga je obsodil na plačilo denarne kazni. Moški je plačal kazen, nato pa vprašal sodnika:
»Gospod sodnik, ali se kravi lahko reče gospa?«
»To je pa dovoljeno!« je soglašal sodnik.
Moški se je obrnil k ženski, ki ga je tožila in ji rekel: »No, gospa, na svidenje!«
»Ali ste videli, kako je bil sprožen strel?« vpraša sodnik pričo.
»Ne, nisem videla, ampak slišala.«
Sodnik: »To ni dovolj!«
Priča se obrne, gre nazaj na svoje mesto in se zasmeje. Ogorčeni sodnik ji zagrozi z denarno kaznijo.
Priča ga vpraša: »Gospod sodnik, ali ste videli, da sem se smejala?«
»Ne, nisem videl, sem pa slišal.«
»To ni dovolj!«
V zapor pride nov paznik, ki je bil prej ravnatelj na gimnaziji. Upravnik zapora ga vpraša:
»Ali ste sposobni za to delo? Naši zaporniki so zelo neukrotljivi!«
Bivši ravnatelj odvrne: »Tega pri meni ne bo! Kdor ne bo ubogal, bo letel ven!«

Vam je vsebina všeč? Delite jo na: