Vici o družini

Janezek nekaj dni pred rojstnim dnevom reče očetu: »Očka, ali veš, kateri vlak ima največjo zamudo?«
»Kateri?«
»Tisti, ki si mi ga lani obljubil za rojstni dan!«

Notar sestavlja oporoko ob postelji umirajočega in ga vpraša: »Vse mi je popolnoma jasno, toda ne razumem, zakaj želite, da se vaš pepel raztrese po morju?«
»Zato, ker se je moja tašča zaklela, da bo plesala na mojem grobu!«

Janezek potiho pravi: »Očka, če mi daš pet evrov, ti povem, kaj pismonoša vsako jutro reče mami.«
Oče mu da bankovec, Janezek pa posnemajoč pismonošo reče: »Dobro jutro gospa Novak, pošta za vas!«

Mama je na obisku pri hčerki in se jezi: »Zdaj pa poslušaj! Če bo še enkrat, ko pridem k tebi na obisk, tvoj mož pijan kot čep, se bom takoj obrnila in me ne bo nikoli več k vam.«
Hčerka: »Mama, ne govori tako glasno! Če te bo moj mož slišal, ne bo nikoli več trezen!«

»O, babica! Lepo da si prišla k nam na obisk!« se razveseli Janezek.
»Lepo je videti, da te moj obisk tako veseli. Kaj pa druge?« ga vpraša babica.
»Seveda jih! Očka je celo rekel, da nam samo ti še manjkaš!«

»Izgubil sem 70 kilogramov odvečne teže.«
»Resno? To ni mogoče!«
»Kako da ne? Odselila se je tašča!«

Žena vsa živčna nekaj išče po stanovanju.
»Lojze, ali si morda videl mojo knjigo?« končno vpraša moža.
»Katero?«
»Tisto z naslovom: Kako doživeti sto let.«
»Aha, tisto. Vrgel sem jo v smeti, ker jo je hotela brati tvoja mama!«

»Mama, zdaj pa gre zares, očka prihaja!« zakliče Janezek proti kuhinji. »Kaj mu bova najprej pokazala: moje spričevalo, račun za telefon ali sežgane zrezke?«

Janezek zakriči iz dnevne sobe: »Mami, mami! Ali je človek res prah in se v prah tudi povrne?«
»Ja, tako uči krščanska vera. Zakaj me to sprašuješ?«
»Če je vse to res, je pod našo sedežno najmanj pet mrtvih.«

»Dobrodošla!« pozdravi Košir svojo taščo na vhodnih vratih. »Koliko časa boste pa ostali pri nas?«
»Dokler vama ne bom začela iti na živce.«
»A samo tako na kratko ste se oglasili?«

»Mami, a mi daš pet evrov za nekega starčka.«
»Oh, Janezek. To je pa zelo lepo in plemenito. Kdo pa je ta starček?«
»Na vogalu naše ulice prodaja sladoled.«

Mali Janezek se v trgovini prerine do začetka vrste in prosi prodajalca: »Ali me lahko takoj postrežete? Zelo se mi mudi, doma oče sedi in čaka.«
»No, naj ti bo. Kaj bi pa rad?«
»Toaletni papir.«

»Očka, barometer je zelo padel ...«
»Za koliko pa?«
»Za dva metra in zdaj je razbit.«

»Slišal sem, da se z bratom tožarita za hišo, ki vama jo je zapustil stric.«
»Ah, to je bilo že zdavnaj.«
»In kdo je hišo dobil?«
»Odvetnik.«

Janezek priteče k očetu: »Očka, zdaj lahko izvlečeš prst iz vodovodne cevi!«
»Ali je končno prišel inštalater?«
»Ne, hiša je začela goreti.«

Mama se odpravlja v trgovino in naroči Janezku, ki je ravno v kopalnici: »Preveri prosim, koliko zobne paste še imamo!«
Po nekaj trenutkih tišine se iz kopalnice zasliši: »Malo manj kot pol metra.«

Starejša sestra se važi: »Bila sem v lepotnem salonu!«
Mlajši brat jo zbode: »Ali nisi prišla na vrsto?«

Babica varuje vnučka, otrok pa med igro izgovori grdo besedo.
»Deset evrov ti dam,« pravi babica, »če te besede nikoli več ne izrečeš.«
»Hvala, babica, dogovorjeno.« pravi vnuček, čez čas pa doda: »Ampak jaz znam tudi tako besedo za petdeset in celo tako za sto!«

»Moj stric je numizmatik.«
»Kaj je to?«
»To je človek, ki zbira kovance.«
»Aha, takemu smo včasih rekli berač.«

Po žrebanju lota se oče jezi: »Za znoreti, spet ni niti ena izmed številk prava!«
»Pomiri se, očka,« mu reče sin. »Meni se to v šoli pri matematiki dogaja že več tednov!«

Mama naroči sinku: »Lepo si umij roke, danes boš oblekel novo srajco!«
Sinka zanima: »Ali se moram umiti za dolge ali za kratke rokave?«

Po smrti milijonarja notar njegovi družini bere oporoko:
»Svoji ženi zapuščam hišo. Mojim sinovom zapuščam vsa posestva in vse avtomobile. Mojemu bratu, ki je vedno govoril: „Bolje zdrav kot bogat“ pa zapuščam svojo telovadno trenirko ...«

»Najlepše darilo za moj rojstni dan,« pravi oče, »bo to, da se bodo vsi moji otroci potrudili biti dobri šolarji.«
»Očka, prepozno,« se oglasi Janezek, »smo ti že kupili kravato!«

Oče hoče sina naučiti lepega vedenja: »Kaj narediš, ko sediš v nabito polnem avtobusu, in vstopi starejša gospa?«
»No, isto kot ti: delam se, da spim!«

»Cenjena gospa, prosim, pomagajte mi,« prosi nek mož pred prehodom za pešce. »Nujno potrebujem deset evrov, da pridem do svoje družine.«
Gospa da obupancu bankovec in ga sočutno vpraša: »Kje pa je vaša družina?«
»Trenutno brez mene v kinu.«

Ded in vnuk sedita na vrtu pred hišo. Nenadoma reče ded vnuku: »Hitro se skrij! Učiteljica gre, ti pa danes nisi šel v šolo!«
Vnuk odvrne dedu: »Ne, skrij se raje ti, jaz sem ji namreč rekel, da ne morem priti v šolo, ker si umrl.«

»Moja tašča je svetnica in njej se moram zahvaliti, da imamo končno mir v hiši in da nam gre dobro ...«
»Blagor tebi! Rad bi jo spoznal. Mi jo boš predstavil?«
»Žal tega ne morem storiti, pred tremi meseci je umrla ...«

Prijatelja se pogovarjata: »Včeraj zjutraj je pozvonilo pri vratih. Ko sem odprl, je pod napuščem stala moja tašča in me vprašala: „Ali lahko ostanem tukaj kakšen dan?“ Odgovoril sem ji: „Seveda lahko!“ in nato zaprl vrata.«

Oče pripoveduje otrokom: »Dragi otroci, vaš oče je na nekem safariju ubil sedem orjaških in krvoločnih levov.«
»Oprosti očka, ampak lani si rekel, da so bili trije ...«
»Lani ste bili še premajhni, da bi vam povedal vso resnico.«

»Očka, ali imaš dober spomin za obraze?«
»Seveda. In to odličen!«
»To je pa potem dobro. Razbil sem namreč ogledalo, pred katerim se briješ.«

Kmetica vpraša sina: »Kaj je rekel oče, ko je padel v gnojno jamo?«
»Ali naj izpustim vse grde besede, ki jih je izrekel?«
»Seveda.«
»Potem pa ni rekel nič!«

Dva majhna dečka stojita pri vratih cerkve, iz katere prihaja pravkar poročeni par.
»Poslušaj, ali ju bova malo prestrašila?« pravi prvi.
»Na kakšen način?« zanima drugega.
»Glej in se uči,« odvrne prvi in zakliče ženinu: »Očka! Očka!«

»No, zdaj ko si postal polnoleten, lahko kot dva moža skupaj prižgeva eno cigareto,« pravi oče sinu.
»Ne hvala, oče, kaditi sem nehal že pred štirimi leti.«

»Poslušaj poba, obljubil si, da boš prišel domov pravočasno, pa si spet zamudil.«
»Vem očka, oprosti!«
»Rekel sem, da jih boš dobil po riti, če zamudiš.«
»Res je, toda če jaz nisem držal besede, je tudi tebi ni treba ...«

Janezek pripoveduje v šoli: »Včeraj smo preizkusili naš novi mešalnik. Najprej ga je mama napolnila s sadjem, mlekom in čokolado, potem ga je pa očka vključil.«
»In kaj se je zgodilo potem?«
»Potem smo pa kuhinjo na novo prebelili.«

»Bral sem, da je vaš dedek najstarejši prebivalec mesta.«
»Pravzaprav to ne drži! Babica je še starejša, samo tega ne sme nihče izvedeti!«

Oče piše sinu študentu: »Prilagam denar, za katerega si prosil, obenem pa bi te še opozoril, da se 100 € ne piše s tremi ničlami!«

»Gospod profesor, prosim vas za roko vaše hčerke.«
»Ni govora! Ali vzamete celo hčerko ali pa iz vsega tega ne bo nič!«

Mati s petimi otroki v veleblagovnici reče uslužbencu v dvigalu: »V otroški oddelek, prosim!«
Tedaj jo najmlajši pocuka za rokav: »Mami, ali nas ni že dovolj?«

»Kaj, s temi umazanimi prsti misliš igrati klavir?« začudeno vpraša mati svojo hčerkico.
Ta odvrne: »Saj bom igrala samo na črne tipke!«

Mati Mihcu: »Daj, potrudi se že malo!«
Mihec trmasto odvrne: »Nočem se potruditi, nočem biti pameten, nočem biti lep, hočem biti tak kot očka!«

»Mladi mož, obljubili ste, da boste pripeljali mojo hčerko domov najkasneje opolnoči,« je ves besen oče, ki bedi. »Zdaj pa je ura štiri, povrh vsega pa to dekle ni moja hčerka!«

Profesor stopi v avtobus. Neki deček brž vstane in mu prepusti sedež.
»Zelo si prijazen mali,« se smehlja profesor. »Kako ti pa je ime?«
»Jaz sem Rudi, očka!«

Janezek pride ves blaten z nogometne tekme. Ko mu mama ukaže, naj se gre stuširat, odvrne: »Se mi ne splača kopati, povratna tekma je že čez tri dni!«

»Ati, kaj so pravzaprav predniki?« vpraša mali Jan.
»No, na primer jaz sem eden tvojih prednikov,« pojasni oče sinku, »pa stari ata je tudi tvoj prednik.«
»Aha, razumem. Zakaj pa so potem ljudje tako ponosni na svoje prednike?«

Mihec in mama ogledujeta album s starimi družinskimi fotografijami.
»Kdo je to lepo dekle?« vpraša Mihec.
»To sem jaz, ko sem imela dvajset let,« odgovori mama.
»Bila si lepa kot zdaj,« se ji nasmehne sinek.
»Pa ta gospod s kodrastimi lasmi, kdo je?«
»To je tvoj očka, Mihec.«
»Kdo pa je potem ta plešasti mož, ki živi z nami?«

Sinova se pogovarjata, kaj bi očetu podarila za rojstni dan.
Pa eden pride na misel: »Pustiva mu, da se bo ta konec tedna kam peljal s svojim avtom, to ga bo gotovo silno razveselilo.«

Družina pride domov od slovesne maše na Veliko noč.
Oče takoj začne nergati, da je bila pridiga zanič, da so na koru slabo peli in tudi orgle so bolj škripale.
Potem se oglasi sinek: »Čuj, očka, za en evro vstopnine za štiri osebe, ki si ga vrgel v košarico, je bil spored v cerkvi kar v redu.«

»Jan, ali si vseh teh grdih besed našega papagaja naučil ti?« vpraša mama malega Jana.
»Nisem, mama, naštel sem mu samo besede, ki jih ne sme govoriti.«

Martina bi rada šla na gimnazijo, zato mora opraviti sprejemni izpit.
»Ali je bil izpit težek?« jo vpraša mama.
»Ne,« odvrne Martina, »tega bi naredil celo očka.«

Teta da Juditi bankovec za pet evrov. Deklica ga molče vzame.
»Judita,« se vmeša mama, »kako se reče?«
Judita molči. »No, kako rečem jaz očku, ko mi da denar?«
Judita zakliče: »Je to vse?«

Neke nedelje je župnik po maši vernikom delil križce iz oljčnih vej in jim dejal: »Položite ta križec v sobo, kjer se največkrat prepirate. Ko se boste spet prepirali, poglejte na ta križec in se spomnite, da Bog vse vidi.«
Neka gospa je duhovniku rekla: »Gospod župnik, dajte mi pet križev!«

Žena: »Kam bi skrila ključ od shrambe, da ga otroci ne bi staknili?«
Mož: »Položi ga pod milo, tam ga gotovo ne bodo iskali.«

Žiga ima ošpice, ki jih težko prenaša. Mamo vpraša: »Zakaj moram prav jaz imeti ošpice?«
Mama ga pomiri: »Tudi te je poslal dragi Bog.«
Mali na to: »Mama, ali res moramo vse naročati pri njem?«

Mali Niko je bil zvečer dolgo časa pokonci. Ko ga mama spravlja spat, ga opomni, naj zmoli večerno molitev.
Sinko pravi: »Ali misliš, da je v nebesih še kdo buden?«

»Očka, ali si že znal voziti avto, preden si se poročil z našo mamo?«
»Seveda.«
»In kdo ti je tedaj povedal, kako moraš voziti?«

V porodnišnici se pogovarjata dva novorojenčka. Fantek pogleda punčko in ji ponosno reče:
»Fantek sem.«
»Kako pa to veš?« vpraša punčka in fantek odvrne:
»Počakajva, da gre sestra ven, pa ti bom pokazal.«
Ko sestra odide, potegne fantek odejico stran, pomoli nožice v zrak in pravi:
»Poglej, modre nogavičke imam.«

Janezek vpraša dedka: »Dedek, ali ti kupim en sladoled?«
»Ne hvala, Janezek.«
Janezek pogleda dedka in reče: »No dedek, zdaj pa še ti mene vprašaj isto.«

Sin reče očetu: »Očka, ali bi mi danes posodil svoj avto, saj sem že dovolj star?«
»Ti si že dovolj star, ampak avto še ni dovolj.«

Janezek je bil na služenju vojaškega roka in po nekaj dneh je prejel zaskrbljeno mamino pismo: »Dragi Janezek! Upam, da zjutraj pravočasno vstaneš. Res ne bi bilo lepo, če bi zaradi tebe morala čakati na zajtrk cela četa.«

Prijatelj reče drugemu prijatelju: »Veš, zaročil sem se s čudovito dvojčico.«
»Pa se ne bojiš, da bi se zmotil in objel ono drugo?«
»Niti slučajno. Njen brat dvojček ima košate brke.«

Oče vpraša Janezka, ki bo kmalu dobil bratca ali sestrico: »Kaj bi ti bilo bolj všeč, bratec ali sestrica?«
»Ne vem. Pokliči v porodnišnico in jim reči, naj nam pošljejo katalog, da bova lažje izbrala.«

Pride človek na železniško postajo in reče: »Ali mi lahko daste vozovnico za vlak v vrednosti treh tisočakov, z jutrišnjim datumom?«
»Do kam pa in od kod?«
»Od tukaj, do kam, pa sploh ni važno, samo da bo čim dlje.«
»Ne razumem.«
»Veste, jutri pride moja tašča na obisk in ker ima rojstni dan, ji bom podaril vozovnico za vlak.«

Ves iz sebe, je srečni očka poklical uredništvo časopisa in dejal: »Moja žena je rodila šesterčke!«
»Kako ste rekli? Ali lahko ponovite?«
»Ljubi Bog, tega pa ne.«

Janezek leži bolan doma. Obišče ga sošolec in Janezek mu potoži, kako zanič zdravila in kapljice mora jemati trikrat dnevno in nadaljuje: »Veš, najraje vidim, da mi jih da babica, saj jih več kot polovico zlije mimo žlice.«

»Mami, mami, zakaj ima oči tako malo las?«
»Zato ker veliko razmišlja!«
»Zakaj jih imaš pa ti potem tako veliko?«
»Tiho bodi pa jej!«

»Zakaj si se pravzaprav poročila z očkom?« vpraša Nika svojo mamo.
»No, vidiš,« odvrne ta in se obrne proti svojemu možu, »zdaj že otroci to razumejo!«

Iz kuhinje se zasliši žvenket razbite posode.
»Ali je bila to mama ali Tina?« vpraša Marko.
»Odgovor je preprost,« odvrne Ana, »bila je mama, ker se nihče ne krega.«

»Očka,« pravi mala Julija, »ne vem, če naša mama ve, kako je treba vzgajati otroke.«
»Po čem to sklepaš?« je začuden očka.
»Vedno me spravi v posteljo, ko se mi še ne spi, in me zbudi, ko bi rada še spala.«

Zazvoni telefon. Oče treh hčera dvigne slušalko in sliši, kako nekdo šepeta: »Ali si to ti, žabica moja?«
Oče jezno odvrne: »Ne, tukaj je lastnik cele mlake!«

Mama krega malega sinka: »Sram te bodi! Kako si mogel reči teti, da je neumna? Takoj se ji opraviči!«
»Draga teta, žal mi je, da si neumna!«

Sin pride iz garaže in vpraša očeta: »Oče, naj ti povem, kakšna je bila moja prva vožnja s tvojim avtom? Ali hočeš to izvedeti iz časopisa?«

»Niko, zdaj pa morava hitro domov. Ura je že sedem!«
»Ne, ne bova šla. Če greva zdaj, bova okregana, ker nisva točna, če pa prideva domov ob devetih, bova dobila čokolado, ker se nama ni nič zgodilo.«

Mladoporočenka se je zatekla domov vsa obupana: »Mama, ta moj tip me je poslal k hudiču!«
»In ti si takoj pritekla k mami?« se oglasi oče.

»Oči, kaj je pa tole drevo?«
»Jah, to so modre slive!«
»Kako pa to, da so rdeče?«
»Ker so še zelene!«

»Mihec, ali te lahko nekaj prosim?«
»Ja očka.«
»Poboljšaj se v šoli, saj moram zaradi tebe v šoli preživeti več časa, kot sem ga tedaj, ko sem bil še otrok.«

Na vasi so prenovili celo kmetijo. Oče na koncu skednja zagleda star WC. Pokliče družino, da jim pokaže, kako bo njihov WC zletel v zrak.
Bum!
Deske letijo na vse strani.
Na deski, ki je bila na sredi, pa sedi dedek in reče: »To je pa bilo hudo. Še sreča, da ga nisem spustil v kuhinji!«

Janezek se je učil in vprašal očeta, kje je Afrika. Ker tudi oče ni vedel, je vprašal mamo.
»Daleč ne more biti, ker je pri nas v službi črnec, ki se v službo vozi s kolesom,« reče mama.

Mateja peljejo v porodnišnico, ker je dobil sestrico.
Zdravnik ga vpraša: »Matej, ali bi rad videl sestrico?«
»Ne sestrice, hočem videti štorkljo!«

Sestrica se v isti sobi, kjer bratec prebira stripe, uči slovnico.
»Bila sem lepa - to je pretekli čas. Jaz sem lepa - kaj je to?«
»Laž!« ji reče bratec.

Trije dečki se prepirajo čigav oče je manjši.
»Moj nosi vsa moja oblačila,« pove prvi.
»Moj pa niti umivalnika ne doseže!« se oglasi drugi.
Tretji pa v jok. Prva dva ga začudeno vprašata: »Kaj ti pa je?«
»Očeta imam v bolnici. Zadnjič je jagode obiral pa je iz lestve padel.«

Pri mizarju zazvoni telefon:
»Na pomoč!!!«
»Kaj pa je?«
»Moja tašča hoče skočiti skozi okno!«
»Ja, človek zmešan, pokličite vendar gasilce ali prvo pomoč!«
»Ne! Vas rabim! Okno se je zataknilo!«

Dva soseda se pogovarjata:
»Kaj si kaj delal med vikendom?«
»S sinom sva spuščala zmaja na travniku. Pa ti?«
»Tudi nekaj podobnega. S taščo sva šla v hribe ...«

Kaj je to: podnevi laja, ponoči pa plava v vodi?
Zobna proteza tašče.

»Teta, teta,« pravi mali Jožek. »Ta velika opica je taka kot stric Brane!«
»Kaj pa govoriš, mulec! To je vendar žaljivo.«
»Pa saj me opica ni razumela.«

»Ata, se spominjaš tiste kitajske vaze, ki se je pri nas prenašala iz roda v rod?«
Oče: »Ja, kaj je z njo?«
»Naslednji rod je ne bo videl.«

Mama reče prvošolčku: »Če ne verjameš v Božička in Dedka Mraza ti ne bosta prinesla daril.«
»Gotovo bosta, saj v štorkljo tudi ne verjamem pa mi je vseeno prinesla sestrico.«

Oče in sin se pogovarjata. Oče pravi sinu: »Ah, sin moj, kaj je prava sreča, boš spoznal šele po poroki.«
»Kaj res, oče?«
»Oh da, ampak takrat bo že prepozno.«

»Mama, rad bi jahal osla!«
»Franci, daj ga že na hrbet, da bo dal mir ...«

Kako prepoznamo poročen par?
Kričita na iste otroke.

Mati pripoveduje prijateljici: »Moj sin vse dneve samo meditira. Ne vem sicer, kaj je to, toda bolje da meditira, kot pa da poseda vse dni in nič ne dela.«