Šale, kategorija: Družina

Kako prepoznamo poročen par?
Kričita na iste otroke.
Kaj je to: podnevi laja, ponoči pa plava v vodi?
Zobna proteza tašče.
»Mama, rad bi jahal osla!«
»Franci, daj ga že na hrbet, da bo dal mir ...«
»Oči, kaj je pa tole drevo?«
»Jah, to so modre slive!«
»Kako pa to, da so rdeče?«
»Ker so še zelene!«
»Gospod profesor, prosim vas za roko vaše hčerke.«
»Ni govora! Ali vzamete celo hčerko ali pa iz vsega tega ne bo nič!«
Žena: »Kam bi skrila ključ od shrambe, da ga otroci ne bi staknili?«
Mož: »Položi ga pod milo, tam ga gotovo ne bodo iskali.«
Oče piše sinu študentu: »Prilagam denar, za katerega si prosil, obenem pa bi te še opozoril, da se 100 € ne piše s tremi ničlami!«
»Očka, ali si že znal voziti avto, preden si se poročil z našo mamo?«
»Seveda.«
»In kdo ti je tedaj povedal, kako moraš voziti?«
Sin reče očetu: »Očka, ali bi mi danes posodil svoj avto, saj sem že dovolj star?«
»Ti si že dovolj star, ampak avto še ni dovolj.«
Mladoporočenka se je zatekla domov vsa obupana: »Mama, ta moj tip me je poslal k hudiču!«
»In ti si takoj pritekla k mami?« se oglasi oče.
»Kaj, s temi umazanimi prsti misliš igrati klavir?« začudeno vpraša mati svojo hčerkico.
Ta odvrne: »Saj bom igrala samo na črne tipke!«
Mama krega malega sinka: »Sram te bodi! Kako si mogel reči teti, da je neumna? Takoj se ji opraviči!«
»Draga teta, žal mi je, da si neumna!«
»Mami, mami, zakaj ima oči tako malo las?«
»Zato ker veliko razmišlja!«
»Zakaj jih imaš pa ti potem tako veliko?«
»Tiho bodi pa jej!«
»Ata, se spominjaš tiste kitajske vaze, ki se je pri nas prenašala iz roda v rod?«
Oče: »Ja, kaj je z njo?«
»Naslednji rod je ne bo videl.«
»Bral sem, da je vaš dedek najstarejši prebivalec mesta.«
»Pravzaprav to ne drži! Babica je še starejša, samo tega ne sme nihče izvedeti!«
Sin pride iz garaže in vpraša očeta: »Oče, naj ti povem, kakšna je bila moja prva vožnja s tvojim avtom? Ali hočeš to izvedeti iz časopisa?«
Mati Mihcu: »Daj, potrudi se že malo!«
Mihec trmasto odvrne: »Nočem se potruditi, nočem biti pameten, nočem biti lep, hočem biti tak kot očka!«
»Očka, ali imaš dober spomin za obraze?«
»Seveda. In to odličen!«
»To je pa potem dobro. Razbil sem namreč ogledalo, pred katerim se briješ.«
Mateja peljejo v porodnišnico, ker je dobil sestrico.
Zdravnik ga vpraša: »Matej, ali bi rad videl sestrico?«
»Ne sestrice, hočem videti štorkljo!«
Janezek pride ves blaten z nogometne tekme. Ko mu mama ukaže, naj se gre stuširat, odvrne: »Se mi ne splača kopati, povratna tekma je že čez tri dni!«
Mati pripoveduje prijateljici: »Moj sin vse dneve samo meditira. Ne vem sicer, kaj je to, toda bolje da meditira, kot pa da poseda vse dni in nič ne dela.«
Sestrica se v isti sobi, kjer bratec prebira stripe, uči slovnico.
»Bila sem lepa - to je pretekli čas. Jaz sem lepa - kaj je to?«
»Laž!« ji reče bratec.
»Jan, ali si vseh teh grdih besed našega papagaja naučil ti?« vpraša mama malega Jana.
»Nisem, mama, naštel sem mu samo besede, ki jih ne sme govoriti.«
Oče hoče sina naučiti lepega vedenja: »Kaj narediš, ko sediš v nabito polnem avtobusu, in vstopi starejša gospa?«
»No, isto kot ti: delam se, da spim!«
»Teta, teta,« pravi mali Jožek. »Ta velika opica je taka kot stric Brane!«
»Kaj pa govoriš, mulec! To je vendar žaljivo.«
»Pa saj me opica ni razumela.«
»Zakaj si se pravzaprav poročila z očkom?« vpraša Nika svojo mamo.
»No, vidiš,« odvrne ta in se obrne proti svojemu možu, »zdaj že otroci to razumejo!«
Janezek vpraša dedka: »Dedek, ali ti kupim en sladoled?«
»Ne hvala, Janezek.«
Janezek pogleda dedka in reče: »No dedek, zdaj pa še ti mene vprašaj isto.«
»No, zdaj ko si postal polnoleten, lahko kot dva moža skupaj prižgeva eno cigareto,« pravi oče sinu.
»Ne hvala, oče, kaditi sem nehal že pred štirimi leti.«
Mati s petimi otroki v veleblagovnici reče uslužbencu v dvigalu: »V otroški oddelek, prosim!«
Tedaj jo najmlajši pocuka za rokav: »Mami, ali nas ni že dovolj?«
Zazvoni telefon. Oče treh hčera dvigne slušalko in sliši, kako nekdo šepeta: »Ali si to ti, žabica moja?«
Oče jezno odvrne: »Ne, tukaj je lastnik cele mlake!«
Dva soseda se pogovarjata:
»Kaj si kaj delal med vikendom?«
»S sinom sva spuščala zmaja na travniku. Pa ti?«
»Tudi nekaj podobnega. S taščo sva šla v hribe ...«
»Mihec, ali te lahko nekaj prosim?«
»Ja očka.«
»Poboljšaj se v šoli, saj moram zaradi tebe v šoli preživeti več časa, kot sem ga tedaj, ko sem bil še otrok.«
Kmetica vpraša sina: »Kaj je rekel oče, ko je padel v gnojno jamo?«
»Ali naj izpustim vse grde besede, ki jih je izrekel?«
»Seveda.«
»Potem pa ni rekel nič!«
Profesor stopi v avtobus. Neki deček brž vstane in mu prepusti sedež.
»Zelo si prijazen mali,« se smehlja profesor. »Kako ti pa je ime?«
»Jaz sem Rudi, očka!«
Mali Niko je bil zvečer dolgo časa pokonci. Ko ga mama spravlja spat, ga opomni, naj zmoli večerno molitev.
Sinko pravi: »Ali misliš, da je v nebesih še kdo buden?«
Oče in sin se pogovarjata. Oče pravi sinu: »Ah, sin moj, kaj je prava sreča, boš spoznal šele po poroki.«
»Kaj res, oče?«
»Oh da, ampak takrat bo že prepozno.«
Ves iz sebe, je srečni očka poklical uredništvo časopisa in dejal: »Moja žena je rodila šesterčke!«
»Kako ste rekli? Ali lahko ponovite?«
»Ljubi Bog, tega pa ne.«
Martina bi rada šla na gimnazijo, zato mora opraviti sprejemni izpit.
»Ali je bil izpit težek?« jo vpraša mama.
»Ne,« odvrne Martina, »tega bi naredil celo očka.«
Iz kuhinje se zasliši žvenket razbite posode.
»Ali je bila to mama ali Tina?« vpraša Marko.
»Odgovor je preprost,« odvrne Ana, »bila je mama, ker se nihče ne krega.«
Mama reče prvošolčku: »Če ne verjameš v Božička in Dedka Mraza ti ne bosta prinesla daril.«
»Gotovo bosta, saj v štorkljo tudi ne verjamem pa mi je vseeno prinesla sestrico.«
»Mladi mož, obljubili ste, da boste pripeljali mojo hčerko domov najkasneje opolnoči,« je ves besen oče, ki bedi. »Zdaj pa je ura štiri, povrh vsega pa to dekle ni moja hčerka!«
Sinova se pogovarjata, kaj bi očetu podarila za rojstni dan.
Pa eden pride na misel: »Pustiva mu, da se bo ta konec tedna kam peljal s svojim avtom, to ga bo gotovo silno razveselilo.«
»Najlepše darilo za moj rojstni dan,« pravi oče, »bo to, da se bodo vsi moji otroci potrudili biti dobri šolarji.«
»Očka, prepozno,« se oglasi Janezek, »smo ti že kupili kravato!«
Janezek se je učil in vprašal očeta, kje je Afrika. Ker tudi oče ni vedel, je vprašal mamo.
»Daleč ne more biti, ker je pri nas v službi črnec, ki se v službo vozi s kolesom,« reče mama.
Prijatelj reče drugemu prijatelju: »Veš, zaročil sem se s čudovito dvojčico.«
»Pa se ne bojiš, da bi se zmotil in objel ono drugo?«
»Niti slučajno. Njen brat dvojček ima košate brke.«
Teta da Juditi bankovec za pet evrov. Deklica ga molče vzame.
»Judita,« se vmeša mama, »kako se reče?«
Judita molči. »No, kako rečem jaz očku, ko mi da denar?«
Judita zakliče: »Je to vse?«
Žiga ima ošpice, ki jih težko prenaša. Mamo vpraša: »Zakaj moram prav jaz imeti ošpice?«
Mama ga pomiri: »Tudi te je poslal dragi Bog.«
Mali na to: »Mama, ali res moramo vse naročati pri njem?«
»Niko, zdaj pa morava hitro domov. Ura je že sedem!«
»Ne, ne bova šla. Če greva zdaj, bova okregana, ker nisva točna, če pa prideva domov ob devetih, bova dobila čokolado, ker se nama ni nič zgodilo.«
Pri mizarju zazvoni telefon:
»Na pomoč!!!«
»Kaj pa je?«
»Moja tašča hoče skočiti skozi okno!«
»Ja, človek zmešan, pokličite vendar gasilce ali prvo pomoč!«
»Ne! Vas rabim! Okno se je zataknilo!«
Oče vpraša Janezka, ki bo kmalu dobil bratca ali sestrico: »Kaj bi ti bilo bolj všeč, bratec ali sestrica?«
»Ne vem. Pokliči v porodnišnico in jim reči, naj nam pošljejo katalog, da bova lažje izbrala.«
»Očka,« pravi mala Julija, »ne vem, če naša mama ve, kako je treba vzgajati otroke.«
»Po čem to sklepaš?« je začuden očka.
»Vedno me spravi v posteljo, ko se mi še ne spi, in me zbudi, ko bi rada še spala.«
Janezek je bil na služenju vojaškega roka in po nekaj dneh je prejel zaskrbljeno mamino pismo: »Dragi Janezek! Upam, da zjutraj pravočasno vstaneš. Res ne bi bilo lepo, če bi zaradi tebe morala čakati na zajtrk cela četa.«
»Moja tašča je svetnica in njej se moram zahvaliti, da imamo končno mir v hiši in da nam gre dobro ...«
»Blagor tebi! Rad bi jo spoznal. Mi jo boš predstavil?«
»Žal tega ne morem storiti, pred tremi meseci je umrla ...«
Janezek leži bolan doma. Obišče ga sošolec in Janezek mu potoži, kako zanič zdravila in kapljice mora jemati trikrat dnevno in nadaljuje: »Veš, najraje vidim, da mi jih da babica, saj jih več kot polovico zlije mimo žlice.«
»Ati, kaj so pravzaprav predniki?« vpraša mali Jan.
»No, na primer jaz sem eden tvojih prednikov,« pojasni oče sinku, »pa stari ata je tudi tvoj prednik.«
»Aha, razumem. Zakaj pa so potem ljudje tako ponosni na svoje prednike?«
Prijatelja se pogovarjata: »Včeraj zjutraj je pozvonilo pri vratih. Ko sem odprl, je pod napuščem stala moja tašča in me vprašala: „Ali lahko ostanem tukaj kakšen dan?“ Odgovoril sem ji: „Seveda lahko!“ in nato zaprl vrata.«
»Poslušaj poba, obljubil si, da boš prišel domov pravočasno, pa si spet zamudil.«
»Vem očka, oprosti!«
»Rekel sem, da jih boš dobil po riti, če zamudiš.«
»Res je, toda če jaz nisem držal besede, je tudi tebi ni treba ...«
Ded in vnuk sedita na vrtu pred hišo. Nenadoma reče ded vnuku: »Hitro se skrij! Učiteljica gre, ti pa danes nisi šel v šolo!«
Vnuk odvrne dedu: »Ne, skrij se raje ti, jaz sem ji namreč rekel, da ne morem priti v šolo, ker si umrl.«
Oče pripoveduje otrokom: »Dragi otroci, vaš oče je na nekem safariju ubil sedem orjaških in krvoločnih levov.«
»Oprosti očka, ampak lani si rekel, da so bili trije ...«
»Lani ste bili še premajhni, da bi vam povedal vso resnico.«
Janezek pripoveduje v šoli: »Včeraj smo preizkusili naš novi mešalnik. Najprej ga je mama napolnila s sadjem, mlekom in čokolado, potem ga je pa očka vključil.«
»In kaj se je zgodilo potem?«
»Potem smo pa kuhinjo na novo prebelili.«
Po smrti milijonarja notar njegovi družini bere oporoko:
»Svoji ženi zapuščam hišo. Mojim sinovom zapuščam vsa posestva in vse avtomobile. Mojemu bratu, ki je vedno govoril: „Bolje zdrav kot bogat“ pa zapuščam svojo telovadno trenirko ...«
Dva majhna dečka stojita pri vratih cerkve, iz katere prihaja pravkar poročeni par.
»Poslušaj, ali ju bova malo prestrašila?« pravi prvi.
»Na kakšen način?« zanima drugega.
»Glej in se uči,« odvrne prvi in zakliče ženinu: »Očka! Očka!«
»Cenjena gospa, prosim, pomagajte mi,« prosi nek mož pred prehodom za pešce. »Nujno potrebujem deset evrov, da pridem do svoje družine.«
Gospa da obupancu bankovec in ga sočutno vpraša: »Kje pa je vaša družina?«
»Trenutno brez mene v kinu.«
Trije dečki se prepirajo čigav oče je manjši.
»Moj nosi vsa moja oblačila,« pove prvi.
»Moj pa niti umivalnika ne doseže!« se oglasi drugi.
Tretji pa v jok. Prva dva ga začudeno vprašata: »Kaj ti pa je?«
»Očeta imam v bolnici. Zadnjič je jagode obiral pa je iz lestve padel.«
Na vasi so prenovili celo kmetijo. Oče na koncu skednja zagleda star WC. Pokliče družino, da jim pokaže, kako bo njihov WC zletel v zrak.
Bum!
Deske letijo na vse strani.
Na deski, ki je bila na sredi, pa sedi dedek in reče: »To je pa bilo hudo. Še sreča, da ga nisem spustil v kuhinji!«
Neke nedelje je župnik po maši vernikom delil križce iz oljčnih vej in jim dejal: »Položite ta križec v sobo, kjer se največkrat prepirate. Ko se boste spet prepirali, poglejte na ta križec in se spomnite, da Bog vse vidi.«
Neka gospa je duhovniku rekla: »Gospod župnik, dajte mi pet križev!«
Družina pride domov od slovesne maše na Veliko noč.
Oče takoj začne nergati, da je bila pridiga zanič, da so na koru slabo peli in tudi orgle so bolj škripale.
Potem se oglasi sinek: »Čuj, očka, za en evro vstopnine za štiri osebe, ki si ga vrgel v košarico, je bil spored v cerkvi kar v redu.«
V porodnišnici se pogovarjata dva novorojenčka. Fantek pogleda punčko in ji ponosno reče:
»Fantek sem.«
»Kako pa to veš?« vpraša punčka in fantek odvrne:
»Počakajva, da gre sestra ven, pa ti bom pokazal.«
Ko sestra odide, potegne fantek odejico stran, pomoli nožice v zrak in pravi:
»Poglej, modre nogavičke imam.«
Mihec in mama ogledujeta album s starimi družinskimi fotografijami.
»Kdo je to lepo dekle?« vpraša Mihec.
»To sem jaz, ko sem imela dvajset let,« odgovori mama.
»Bila si lepa kot zdaj,« se ji nasmehne sinek.
»Pa ta gospod s kodrastimi lasmi, kdo je?«
»To je tvoj očka, Mihec.«
»Kdo pa je potem ta plešasti mož, ki živi z nami?«
Pride človek na železniško postajo in reče: »Ali mi lahko daste vozovnico za vlak v vrednosti treh tisočakov, z jutrišnjim datumom?«
»Do kam pa in od kod?«
»Od tukaj, do kam, pa sploh ni važno, samo da bo čim dlje.«
»Ne razumem.«
»Veste, jutri pride moja tašča na obisk in ker ima rojstni dan, ji bom podaril vozovnico za vlak.«
Pride Janezek v drogerijo in že na vratih na ves glas vpije: »Dajte mi škatlo kondomov, dajte mi škatlo kondomov!«
Ko je bil na vrsti, mu prodajalka pravi: »Poslušaj, Janezek. Prvič, ne vpij na glas. Drugič, to ni za otroke in tretjič, naj pride ponje očka sam!«
Janezek pa nazaj: »Poslušajte, vi. Prvič: v šoli so nas učili, da govorimo jasno in glasno. Drugič, to ni ZA otroke, ampak je PROTI otrokom. In tretjič, to ni za očka, ampak za mamico, ki gre za dva tedna sama na morje!«
Srečata se Edo in Jože.
Edo: »Sem slišal, da ti je umrla tašča. Kaj pa je imela?«
Jože: »Eh, skromno hranilno knjižico pa nič drugega.«
Edo: »Ne, mislim, kaj ji je manjkalo?«
Jože: »Aja, solidna penzija in lastno stanovanje.«
Edo: »Ma ne, človek, mislim, zakaj je umrla?«
Jože: »Ah, to ... Rekel sem ji, naj gre v klet po krompir, da ga bomo imeli za kosilo, pa je padla po stopnicah in si zlomila vrat.«
Edo: »O, groza! Strašno! In kaj ste potem naredili?«
Jože: »Makarone.«
Lojze se odpravi na dopust in prosi prijatelja Janeza za uslugo: »Ali bi lahko trikrat na dan prišel naokoli in pogledal, kako je z mojo mamo, in nahranil mačka?«
»Seveda, ni problema,« reče Janez. »Nič ne skrbi, lepo se imej.«
Lojze se brezskrbno odpravi na dopust na morje. Čez en teden ga kliče Janez: »Vse je v redu, samo tvoj maček je poginil.«
»Za božjo voljo Janez, a ne moreš biti bolj takten?«
»Kako to misliš?«
»Lahko bi me poklical in rekel, da je maček splezal na drevo. Drugi dan bi me poklical in rekel, da je splezal še višje in noče dol. Tretji dan bi mi rekel, da je hotel dol, ker je bil lačen, a je bil tako šibek, da je padel in si ga odpeljal k veterinarju. Četrti dan pa bi mi sporočil, da je mirno poginil na kliniki.«
Janez se je opravičil in Lojze je nadaljeval z dopustom. Naslednji dan je spet poklical Lojzeta in rekel: »Vse je v redu Lojze, ampak tvoja mama je splezala na drevo in noče dol.«

Vam je vsebina všeč? Delite jo na: