Šale: Gostilne

Dva pijančka gresta domov iz gostilne in se izgubita. Srečata policaja in ga prvi vpraša: »Ej, stari, a nama poveš, kje sva?«
Policaj odgovori: »Pa kako si to dovolita, a vesta kdo sem jaz?«
Pa pravi drugi pijanček: »Greva raje naprej, od njega ne bova izvedela nič, saj sploh ne ve, kdo je!«
»Natakar, ta jastog ima samo ene klešče!« se pritoži gost.
Natakar se takoj znajde: »Vidim ja, druge klešče je najbrž izgubil v boju.«
»No prav,« odvrne gost, »potem pa bodite tako prijazni in mi prinesite zmagovalca!«
»Zakaj vedno zamižiš, ko piješ vino?«
»Tako mi je svetoval zdravnik.«
»Resno? Tega ti pa ne verjamem!«
»Da, zdravnik mi je rekel, da vina niti pogledati ne smem, če bi rad še dolgo živel.«
Nočni čuvaj reče okajenemu možu: »Vidim, da ne najdete odprtine za ključ. Dajte mi ga, vam bom jaz pomagal!«
»Ni treba, znam sam. Vi samo dobro primite za hišo, da se za nekaj trenutkov neha premikati.«
Po vsakem lovu so vsi lovci dali 2 evra za slasten golaž, ki jim ga je pripravljal kolega, le lovec Košir ni nikoli dal prispevka - raje si je prinesel malico od doma.
Nekoč po lovu so mu kolegi izmaknili iz suknjiča malico (sendvič s polovico kranjske klobase), mu klobaso zamenjali z zamrznjenim pasjim iztrebkom, nato pa zavitek neopazno vrnili v žep suknjiča.
Ko že vsi jedo golaž, Košir z zajemalko vneto brska po loncu. Pa ga le eden od jedcev privoščljivo vpraša: »Kaj je s tabo Košir, a ti je danes le zadišal golaž in boš ga pojedel z nami?«
Košir odvrne: »Saj imam svojo malico. Težava je v tem, da sem prej klobaso iz sendviča dal pogreti v golaž, zdaj je pa nikakor ne najdem!«
Nek možakar vstopi v bar in naroči pivo.
Natakar mu postreže in reče: »To bo dva evra in pol.«
Možakar iz žepa potegne drobižnico, našteje 10 kovancev po dvajset centov ter 5 kovancev po deset centov in mu jih vrže po tleh.
Natakar jih presenečen pobere, a ne reče nič.
Naslednji dan se zgodba ponovi, le da gost tokrat plača s 25 kovanci po deset centov, in jih tudi tokrat vrže po tleh.
Natakar je nejevoljen, a denar je denar, zato se odloči, da bo zadevo spregledal.
Tretji dan se gost spet pojavi v gostilni in tokrat plača s 50 kovanci po pet centov, spet vrženih po tleh.
Natakar je zdaj že besen, in se komaj zadrži, da ga ne nadere.
Četrti dan pa gost ob naročilu piva iz žepa potegne denarnico in natakarju v roke izroči pet evrov. Natakar končno vidi priložnost, da bi se mu maščeval, zato nabere 50 kovancev po pet centov, mu jih vrže po tleh in mu reče: »Tu je tvoj drobiž, idiot!«
Možakar pa se ozre na kovance, nasmehne in reče: »Dajte mi še eno pivo.«
V gostilni gost prosi natakarja: »Ali bi mi lahko prosim prinesli kak zobotrebec?«
Natakar odvrne: »Žal boste morali počakati, ker so trenutno vsi zasedeni.«
»Rad bi sobo za eno noč.«
»Žal nobena ni prosta.«
»Kaj pa, če bi prišel predsednik, bi imeli kaj prostega?«
»Seveda, bi pa že našli kaj.«
»Odlično! Dajte meni tisto sobo, predsednika danes ne bo.«
Janezek z očkom in mamo pride v gostilno.
»Dva vrčka piva, prosim.« naroči oče.
Mali Janezek ga vprašujoče pogleda: »Kaj bo pa mama?«
Gost hoče plačati.
»Gospod, kaj ste imeli?« ga vpraša natakarica.
»To ve samo kuhar, naročil sem pa piščanca.«
»Natakar, poglejte, kaj sem našel v mineštri: vžigalnik!«
»O, hvala gospod. Vidim, da so še pošteni ljudje na svetu!«
V gostinski šoli vpraša učitelj bodočega kuharja: »Po čem prepoznamo starost piščanca?«
»Po zobeh!« izstreli vprašani.
»Pa saj piščanci nimajo zob!« se začudi profesor.
»Jaz pa jih imam,« odgovori vajenec. »Če je piščanec žilav, vem da je zelo star!«
Mlad par že dolgo sedi v restavraciji in čaka na večerjo.
Naveličana punca reče: »Ne bi smel naročiti polžev ... glej kako dolgo morava čakati, da pridejo!«
Potem, ko je gost veliko pojedel in še več popil, pokliče gostilničarja in ga vpraša: »Kaj naredite, če nekdo je in pije, nazadnje pa ne more plačati?«
»Ja, tak dobi močno brco v zadnjo plat, da odleti vsaj meter v zrak!«
Tedaj stopi gost med vrata, nastavi gostilničarju zadnjo plat in zakliče: »Plačam!«
Vrata nekega bara na divjem zahodu se sunkovito odprejo, skoznje pridirja konj, se usede na barski stolček pri šanku in naroči viski.
Eden izmed gostov zmaja z glavo: »To pa je nekaj nenavadnega!«
»Tudi meni se zdi nenavadno,« odvrne natakar, »ponavadi naroči pivo!«
»Natakar, prinesite mi list papirja in kuli,« reče gost, ki že celo večnost čaka na naročeno kosilo.
»Takoj gospod! Čemu vam bo?« vpraša natakar.
»No,« odvrne gost nejevoljno, »izgubil sem upanje, da bom dobil hrano, ki sem jo naročil, zato bi jo rad zapisal vsaj svojim dedičem!«
Prijatelja se srečata v gostilni in vpraša eden: »Kaj ti je rekel zdravnik po pregledu?«
»Da alkohola niti pogledati ne smem.«
»In?«
»Zdaj pijem miže.«
Na vrata gostilne imenovane »Vitez in zmaj« potrka klatež. Ko gostilničarka odpre, jo prosi: »Ali bi morda imeli krožnik juhe zame?«
Gostilničarka zavpije: »Ne!« in zaloputne z vrati!
Klatež si pozorno ogleda ime gostilne in še enkrat potrka. Spet odpre gostilničarka in klatež jo previdno vpraša: »Oprostite, ali bi lahko glede juhe govoril tudi z vitezom?«
Nek moški spije vsak večer v gostilni dva dvojna viskija. Ko ga gostilničar vpraša zakaj, mu pove: »Enega spijem zase, enega pa za svojega prijatelja.«
Nekega večera pa možakar naroči samo en viski.
»Ali je z vašim prijateljem kaj narobe?« vpraša gostilničar.
»Ne, nič ni narobe, samo jaz sem se odvadil piti!«
»Spoštovani gost, iskreno povejte: ali ni naše vino prava pesem?«
»Pa še kakšna! Ali imate mogoče še eno kitico?«
Neki visok in mišičast tip vstopi v bar in glasno reče: »Ali je v tem baru kdo, ki je močnejši od mene?«
Dvigne se neki telovadec: »Da, jaz sem bolj močan kot ti.«
Tip reče polglasno, proseče: »Ali bi mi šel pomagat poriniti moj avto?«
Slovničar pride v restavracijo, pregleduje jedilni list in pokliče natakarja: »Naročil bi nekaj pravopisnih napak.«
Natakar debelo pogleda: »Tega nimamo.«
Slovničar: »Zakaj pa jih imate na jedilnem listu?«
V restavraciji žena reče možu: »Že četrtič si šel po makarone, ali te ni nič sram?«
Mož odvrne: »Nič, če pa vedno rečem natakarju, da je zate.«
Dva pijančka se srečata in reče prvi: »Ali grem lahko med vama dvema?«
Drugi nekaj časa opazuje, potem odgovori: »Lahko, samo eden po eden.«
Župnik sreča svojega prijatelja rabina in mu reče: »Veš, da sem odkril dober način, kako zastonj jem?«
»Res, kako pa?«
»Preprosto, ob 9h grem v restavracijo, naročim predjed, glavno jed, sir .. nato prosim za kavo s cigaro, si vzamem čas, da vse lepo prebavim .. in ko natakar začne pospravljati stole in me prosi, da poravnam račun, mu rečem, da sem že plačal njegovemu kolegu, ki je že šel domov.«
»Super, greva jutri?«
»Zmenjeno«
Naslednji dan gresta v restavracijo, naročita predjed, glavno jed, sir, kavo, konjak, cigaro ...
Pogovarjata se in ko ju natakar prosi, da plačata, župnik reče: »Ampak gospod, saj sva že plačala vašemu kolegu, ki je ravno odšel«
Natakar: »Dobro, oprostite in lep večer še naprej.«
Rabin pa pravi: »Kaj?? Saj še vedno čakava na drobiž!«
V časopisnem članku, sem končno našel svoj notranji mir.
Nasvet pravi takole: »Končati moraš vse stvari, ki si jih začel.«
Zato sem pogledal okoli po hiši, da bi videl vse stvari, ki sem jih začel in pustil nedokončane... in preden sem danes zjutraj zapustil hišo, sem do konca spraznil odprto buteljko rdečega vina, spil še nekaj belega vina, prav tako tudi whisky, vodko, Jagermaister in Viljamovko, pojedel Aspirin in preostanek sirove torte ter vrečko rumovih kroglic... Pojma nimaš, kako noro se počutim...
Prijatelja Jože in Franci sta odšla v ribjo restavracijo in skupno naročila večjo ribo. Ko jo je natakar postregel, jo je Jože prerezal na večji in manjši kos in manjši kos postavil na Francijev krožnik.
»Če bi jo jaz razdelil, bi sebi postregel z manjšim kosom!« je rekel Franci.
»Vem, zato sem ti pa tudi dal manjši kos.«
»Kaj pa je poba? Zakaj pa jokaš?«
»Izgubil sem atija, ko sva odhajala iz gostilne.«
»Ali ne poznaš poti do doma?«
»Jaz že, ati pa ne.«
Po številnih vrčkih piva se začneta Franci in Milan prepirati.
»Milan,« zakriči Franci: »tebi pa ne manjka veliko do popolnega bedaka.«
Milan: »Vem, le miza naju loči ...«
»Očka, kako veš kdaj si pijan,« vpraša Janezek.
»Vidiš tista dva tipa pri mizi. Če bi bil pijan, bi jih videl štiri.«
»Očka, ampak tam je samo en človek.«
V restavraciji gost pokliče natakarja: »Natakar, knjigo pritožb bi prosil.«
»Ja zakaj pa, ali kaj ni bilo v redu, naša restavracija je namreč zelo znana daleč naokoli po svoji kakovosti.«
»Tukaj sem spoznal svojo ženo.«
V ugledni restavraciji starejša dama zahteva od natakarja, da nekoliko zmanjša delovanje klime, ker je hladno.
»Seveda, gospa,« ji reče natakar in odide.
Pet minut kasneje, dama spet pokliče natakarja.
Hladi se s časopisom, s katerim maha pred obrazom in reče: »Ali ste tako dobri in sedaj malo povečate delovanje klime?«
»Seveda, gospa,« reče natakar in spet odide.
Ni minilo deset minut, ko dama ponovno pokliče natakarja: »Ali bi bili lahko sedaj tako prijazni in malo zmanjšali klimo?«
»Seveda, gospa,« spet reče natakar in odide.
Gost pri sosednji mizi, ki je opazoval dogajanje, pokliče natakarja in mu reče: »Ali vas nič ne živcira, ko morate vsakih nekaj minut uravnavati klimo?«
Natakar ga pogleda in mu odgovori: »Saj klime sploh nimamo.«
Mož pride nakresan domov. Žena mu primaže zaušnico:
»Ali boš še pil?«
Mož molči. Žena mu pritisne še eno zaušnico: »Odgovori! Ali boš še pil?«
Mož molči. Žena mu prisoli še tretjo zaušnico: »Povej! Ali boš še pil?«
»No prav,« reče mož, »pa nalij!«
Pri nekem omizju v gostilni se je razvila politična debata, ki je postajala vedno glasnejša.
Gostilničar je stopil k mizi in pomirjevalno dejal: »Gospodje, pustite politiko in jejte v miru.
»Poslušajte,« se razburi eden izmed gostov, »če bi človek mislil samo na jed in pijačo, po čem bi se ločil od živali?«
»Čisto preprosto,« odvrne gostilničar, »po tem, da plača račun!«
Na vlak se primaje pijanec. Ko zagleda sprevodnika, ga vpraša: »Oprostite, koliko časa traja vožnja od Ljubljane do Jesenic?«
»Kakšno uro.«
»Aha, koliko pa traja vožnja od Jesenic do Ljubljane?«
»Tudi eno uro, le v čem bi bila razlika.«
»No, od Božiča do Novega leta je tudi samo en teden, od Novega leta pa do Božiča pa mine hudičevo veliko časa.«
Direktorji treh tovarn piva gredo skupaj na pijačo: Heineken, Gösser in Laško. Natakarica vpraša, kaj bodo pili.
Najprej naroči direktor Heinekena: »Jaz bi pivo Heineken.«
Nato mu sledi direktor Gösserja: »Jaz bi pivo Gösser.«
Direktor Laškega pa pravi: »Jaz bom pa Coca-Colo.«
Pa ga onedva trapasto gledata in vprašata, zakaj pa on ne pije svojega piva.
Le ta odgovori: »Če vidva ne bosta pila piva, ga tudi jaz ne bom!«

Vam je vsebina všeč? Delite jo na: