Apokaliptične sanje Razmišljanja

Preteklo noč sem imel precej zanimive sanje. Ker sem preobilno jedel ob prepozni uri, je seveda želodec protestiral. Če je temu tako, pa imam vedno zanimive sanje. Tudi tokrat so bile takšne.

Sanjalo se mi je namreč, da je v smeri od sonca proti nam letel orjaški okrogli objekt, po velikosti in seveda obliki močno podoben luni, le da je bil temnejši. Zasenčil je sonce in trk je bil neizogiben, a je vseeno po nekem čudežu zgrešil Zemljo. Nato ga je neka skrivnostna sila (take sanje niso zanimive in jih je pač treba prirediti ane? :) potegnila nazaj in po pinkponku sem ter tja je zadel Zemljo.

Zavajanje s količino izpusta CO2 Kritike

Svet si v boju proti zloglasnemu plinu CO₂ prizadeva na vse kriplje zmanjšati količino izpuščenega plina v zrak. Ena izmed priljubljenih tarč so postali avtomobili. Proizvajalci se trudijo zmajšati količino izpušnih plinov in tu pa tam ponosno objavljajo svoje rezultate. Tu pa tam se najde tudi kak dobičkaželjan prevarant, ki se pase na nerazgledanih ljubiteljih narave. Recimo na strani ClimateCleanup obljubljajo:

In fact, any engine burning a fossil fuel energy source can have it’s exhaust system cheaply and quickly fitted with Climate Cleanup’s Black Box Device and reduce CO2 Emissions by up to 80%

Do 80% zmanjšanja emisije CO₂? Lepa pravljica. Oglejmo si kemijsko ozadje zadeve.

Dobil sem Rubikovo kocko Ročne spretnosti

V dar sem dobil kocko, ki je zagotovo zafrustrirala že marsikoga. Gre se za Rubikovo kocko, ki jo je leta 1974 izumil Ernő Rubik. Kocka ima različno obarvane ploskve, ki jih pomešate in jih nato s setom pravih algoritmov zopet sestavite.

Sicer sem si kocko že nekoč lastil, vendar je neslavno razpadla, saj sem dva koščka izgubil (goljufanje se očitno ne splača :) )

Povozil sem mačko Neljubi dogodki

Danes sem se kot ponavadi peljal na avtobusno postajo, saj je spet prišla nedelja, ko se odpravim v Ljubljano. Nisem ravno divjal (peljal sem le okrog 40), saj je bil tisti odsek neasfaltirana cesta. Na desni strani sem v robu opazil sivo mačko. Rob je bil strm in mačka je imela okrog 2m razdalje do ceste.

Ko sem bil že zelo blizu njeni poziciji, se je odločila za samomorilski podvig. Hotela je namreč pobegniti in to čez cesto! Ne vem točno kolikšna je bila moja razdalja, verjetno 4-5 metrov in ko je skočila sem v nekem smiselnem reakcijskem času pritisnil na bremze. Morate vedeti, da sem bil pripravljen na tako zadevo pa vseeno nisem mogel takoj odreagirati! Avto se seveda ni ustavil zaradi ABS sistema, ampak vseeno sem imel čas pogledati na levo, kjer je mačko dobesedno kot vrtavko izvrglo izpod podvozja. Bliskovito se je zasukala in pobegnila po pobočju navzdol.

Registriral sem se na Youtube Računalništvo

Čeprav sem še ta teden razmišljal o tem, da bi pričel iskati alternativo Youtube (na njem se je namreč pričelo pojavljati na tone spama, zavajujočih videov in seveda vseprisotne golote – to na spletu res manjka!), sem danes čisto slučajno opazil, da Youtube omogoča registracijo preko google računa. Ker google račun seveda imam (prav tako ga ima tudi vsak, ki ima gmail ali uporablja katerokoli drugo googlovo storitev), sem registracijo opravil v par trenutkih.

Takoj sem preizkusil Subscribe, se naročil na National Geographic Channel in podelil par ocen. V načrtu imam tudi naložiti kak svoj video (igranja iger, česa pa drugega :D ). Žal nisem uspel najti opcije, ki bi odfiltrirala določene video filme (čeprav v advanced filtru lahko odstranim vsebino za odrasle).

Toliko o tem. Ker sem pa obljubil, da bom sproti obveščal kako mi gre na izpitih, še posodobitev. Današnji ustni del izpita je potekal odlično in statistika je trenutno: 2 / 5 za junij.

ABC komentarjev na blogih Blog

Komentarji so dokaj pomemben del bloga. Omogočajo komunikacijo obiskovalcev oziroma bralcev s piscem blogovskih prispevkov. Včasih se razvijejo tudi zanimive debate, ki pripomorejo k kvaliteti bloga. V tem prispevku se bom dotaknil temne strani komentarjev: spama, žaljivk, zavajanja itd. Predstavil vam bom, kako se jaz spopadam s komentarji.

Pričnimo najprej z uporabnimi nasveti za imetnike blogov:

Avtorji

Spam

Blogi so s svojo popularnostjo in možnostjo komentiranja vsakomur postali pravi raj za razne spammerje. Za tiste, ki morda ne veste kaj to spam je: spam je vsakršno nezaželeno sporočilo, ki ponavadi oglašuje izdelke ali podaja povezave do spletnih strani. Povečini nima niti približno veze z napisanim na blogu.

Michael Crichton Bukvarna

Michael Crichton je bil zagotovo eden izmed mojih najljubših piscev znanstvene fantastike. Rodil se je 23.10.1942 v Illinoisu in umrl leta 2008. Po številnih romanih so posneli tudi filmske uspešnice od katerih so zagotovo najbolj znani: Kongo (Congo), Sfera (Sphere), Jurski park (Jurassic Park) in Izgubljeni svet (The Lost World: Jurassic Park). Vse naštete filme sem si ogledal in moram reči, da so dobri, knjige po katerih so filmi posneti, pa so neprekosljive! Odražajo avtorjevo odlično podkovanost v znanosti in odpirajo številne nove poglede na svet.

Časovna past (Timeline)

Zgodba se prične s skrivnostnim moškim, ki se kar naenkrat pojavi sredi puščave pred nič hudega slutečim parom, ki je namenjen v rezervat Indijancev Navajo. Pri sebi ima skrivnostno keramično ploščico na kateri piše ITC. Moški blebeta v rimah, zato ga zakonca odpeljeta v bližnjo bolnišnico, kjer na njem ugotovijo številne telesne napake. Moški nato umre in pri njem najdejo podrobno skico srednjeveškega samostana st.Mere. Policist, ki ga ozadje možakarja zanima, kontaktira ITC (International Technology Corporation) in tam ga zvito odpravijo. Napis na skici razvozla in pokliče raziskovalno skupino, ki dela na izkopavanjih v Dordogni, v bližini samostana pod finančno podporo ITC.

Zastarel sistem na AP Ljubljana Kritike

Če sem prejšnjič negodoval čez zastarel sistem študentske prehrane, bom pa danes čez Avtobusno postajo Ljubljana in njihov sistem izdajanja vozovnic.

Sem eden izmed nesrečnikov, ki morajo prestopiti v Dravogradu. Pogosto se mi namreč zgodi, da moram na vozovnico čakati tudi po pet minut ali več. Nekomu se bo zdelo malo, vendar je tistih pet minut kar problematičnih. Avtobus na katerega grem, je namreč skoraj vedno razprodan in če v tistih petih minutah kdo dobi karto, ostanem sam brez.

Zastarel sistem študentske prehrane Kritike

Zadnjič sem se ob šopu bonov, ki sem ga dobil, spet vprašal, čemu sploh imamo študentske izkaznice z magnetnim trakom, če pa so uporabne le za to, da pokažeš svoj obraz na njej natakarju in jo nato še obrneš, da vidi nalepke. No, res je, da so se v prodajalnah bonov modernizirali in tako sedaj celo uporabljajo črtno kodo, ki je na študentski, ampak čemu je tam sploh ta magnetni trak? Za okras?

Ali ne bi bilo zanimiveje narediti takle sistem: na študentski izkaznici, na tistem magnetnem zapisu, so vsi podatki: najpomembnejša sta: če si zares vpisan in če imaš bon za tisto restavracijo. Natakar vtakne kartico v prenosno napravico in bon se ti odšteje. Pri polnjenju podobna zadeva. Nič več strganih ali zbledelih bonov in možno da tudi manj zlorab. Te so namreč številne.

… zakaj se kuhinjska sol ne sprime? Ali veste ...

Mogoče se spomnite, da je bilo včasih zelo pomembno, da se je sol hranila v posodicah, ki so bile tesno zaprte. Težava je namreč v tem, da je sol zelo higroskopna (veže vlago iz zraka) in se posledično prične sprijemati že po kratki izpostavljenosti vlagi. Novejša pakiranja soli pa vsebujejo sol, ki se ne sprime, četudi pustite posodico odprto za kar nekaj časa. Čemu je to tako?

Soli se namreč dodajajo t.i sredstva proti strjevanju (sprijemanju) (več na spletni strani aditivi v prehrani). Teh je cel kup in delujejo tako, da adsorbirajo (vežejo) odvečno vlago ali pa zaščitijo oz. prekrijejo delce, da vlaga ne more do njih.