Zavajanje s količino izpusta CO2
Svet si v boju proti zloglasnemu plinu CO2 prizadeva na vse kriplje zmanjšati količino izpuščenega plina v zrak. Ena izmed priljubljenih tarč so postali avtomobili. Proizvajalci se trudijo zmajšati količino izpušnih plinov in tu pa tam ponosno objavljajo svoje rezultate. Tu pa tam se najde tudi kak dobičkaželjan prevarant, ki se pase na nerazgledanih ljubiteljih narave. Recimo na strani ClimateCleanup obljubljajo:
In fact, any engine burning a fossil fuel energy source can have it’s exhaust system cheaply and quickly fitted with Climate Cleanup’s Black Box Device and reduce CO2 Emissions by up to 80%
Do 80% zmanjšanja emisije CO2? Lepa pravljica. Oglejmo si kemijsko ozadje zadeve.
Osredotočimo se na nafto (za bencin je zadeva analogna). Nafta je mešanica nasičenih in aromatskih ogljikovodikov. Povprečna formula je C12H23, ki variira od C10H20 do C15H28.
V avtomobilskem motorju potekajo reakcije izgorevanja. Ogljikovodiki se pri gorenju s kisikom pretvorijo v CO2 in vodo. Če je kisika premalo, izgorevanje ne poteka do konca in namesto dioksida nastane monoksid, ki je izjemno strupen plin. Veže se namreč na hemoglobin močneje kot kisik (o tem ne bi razpredal zdaj na veliko) in povzroči smrt.
Pa recimo, da je kisika dovolj in nastaja le dioksid. Recimo tudi, da zanemarimo razne žveplove in dušikove okside. V procesu zgorevanja torej nastajata voda in ogljikov dioksid. Količine teh produktov so v sorazmerju s stehiometrijsko sestavo goriva (zgoraj sem navedel povprečno sestavo: C12H23).
Če napišemo reakcijo:
4 C12H23 + 71 O2 -> 48 CO2 + 46 H2O
in predpostavimo povprečno gostoto nafte 0,85kg/L in M(C12H23) = 167 g/mol lahko izračunamo koliko g CO2 nastane iz 1L nafte. Preprost izračun mi pove, da iz 1L nafte nastane okrog 2,7kg CO2 oz. 134g / km pri porabi 5L na 100km. Rezultat je v skladu s podatki, ki se dobijo na spletu
Tako, sedaj ko sem dokazal, da znam računati :D , se pa posvetimo zmanjševanju količine izpusta. Kot ste videli glede na zgornje izračune je izpust CO2 popolnoma sorazmeren s porabo goriva pa naj se proizvajalci avtomobilov obrnejo na glavo. Če nek avtomobil porabi 5.0L goriva na 100km in obstaja drugi avtomobil z enako porabo (se razume, da pri enaki kvaliteti goriva) bosta imela enak izpust ogljikovega dioksida. Tudi, če bo imel drugi avtomobil elektromotor in bo porabil 5L na 100km bo izpust enak. Pika.
Naprave za zmanjševanje izpusta lahko obstajajo le, če se CO2 nekam veže in tam ostaja. Druge možnosti ni. Kaj kmalu postane jasno, da je taka naprava lahko le nekaj nerodnega. Ne pozabite, da se ogljikov dioksid veže in tam ostaja, torej se tudi masa take naprave povečuje. In če se veže 134g na km boste po 100km avto dodatno obtežili s 13,5 kilami :D
Še nekaj. Navajanje izpusta CO2 poleg porabe se mi zdi neumnost. Še bolj nesramno je, da nekateri proizvajalci trdijo, da je njihov avtomobil “bolj zelen”, ker izpusti manj CO2. Am ja, čisto slučajno ima tudi manjšo porabo goriva.
Razumem, da se nekdo hvali s tem, da njegov avto porabi manj, ampak da ob tem navaja, da poleg tega še izpusti manj CO2 je pa navadno hvalisanje.
Komentarji obiskovalcev11 komentarjev, dodajte svojega
No ampak če vse prav razumem je edina rešitev v tem, da se zmanjša poraba goriva, tole s CO₂ je pač marketinška poteza.
Mimogrede, pred kratkim sem v Dnevniku prebral članek o tem, da naj bi vse večja uporaba biogoriv večala ceno hrane (proizvajajo se tudi iz soje), kar bi naj potisnilo milijone ljudi po svetu v revščino.
Zanimivo bi bilo vedeti, ali biogoriva pomagajo kaj dosti za manjše onesnaževanje ozračja, ker drugače bo od njih več škode kot dejanske koristi.
Ja res je, rešitev je v zmanjšanju porabe goriva.
Glede biogoriv je zadeva dokaj kočljiva. Kot si že omenil rastline iz katerih delajo biogoriva odžirajo prostor, ki je bil prej namenjen pridelavi hrane. Tudi biogoriva morajo izgoreti in eventuelno pridelajo ogljikov dioksid. Recimo biodizel naj bi po trditvah na wikipediji pridelal tam okrog 50% manj emisij. Bom poskušal najti neko povprečno formulo in gostoto pa lahko zadevo bp tudi izračunam :D
To so tisti prispevki, ki so mi nadvse všeč. Res, svaka čast :-)
rešitev je v popolni alternativi, ki kot “vir” energije ne vsebuje ogljika, a kje je še to.
Pomoje bi bli že zdavnaj bliže neki ustreznejši in za okolje sprejemljivejši rešitvi, a so finančno močni naftni koncerni v preteklosti pokupili vse patentem, ki bi kakorkoli lahko vplivali na zmanjševanje porabe nafte oziroma nasploh fosilnih goriv.
Ni finte v volji ali znanosti pač pa v denarju, ki je na strani naftnih koncernov in kateri bi obubožali, če bi se karkoli korenitega spremenilo na tem področju.
Beri drugače njihove misli: Bolje da vsi skupaj pocrkamo v neurjih ali pod vodo, kot pa da bi se nam zmanjšal profit za 30%.
jebiga tak po*ukan svet…
To je res, vendar se je treba zavedati, da ni CO2 tisti proti kateremu se je treba najbolj boriti, ampak je to metan, ki je “bolj toplogreden”.
Ampak količina ogljikovega dioksida v zraku je večja od metana.
Če pa želimo zmanjšati količino metana, pa je treba začeti pri prežvekovalcih in pri ostalih anaerobnih procesih ter jih “spremeniti” v aerobne.
lepo napisano andrej in persson – naj dodam samo še, da imajo vse avtomobilske firme že narejene prototipe avtomobilov na vodikov pogon oz električni pogon – to je dejstvo – in da tako kot pravi persson,naftni mogotci, ki bi jih blo treba vse postrelit, forsirajo nafto in plačujejo avtoizdelovalcem. + povrh vsega je bil prvi avtomobil nasploh narejen na električni pogon – vse je na dlani
Jah, o tem kaj je slabše: metan ali CO2, bi se lahko na veliko debatiralo. Metan ima krajšo življenjsko dobo in ga je manj, vendar njegova količina raste precej hitreje kot raste količina dioksida.
M: električni pogon ne podpiram, saj so izrabljene baterije lahko hudo breme za okolje, hujše kot CO2. VOdikov pogon pa je že bolje.
Spoštovani avtor Andrej !
Ali bi lahko malo podrobneje opisali vaš izračun o količini nastalega CO2
(Kako lahko iz 0,85kg goriva nastane 2,7kg CO2 in še ne vem koliko vode)
Hvala v naprej in lep pozdrav, gre za stavo!
Nekako takole gre:
bistvo mojih izračunov je zgoraj zapisana kemijska reakcija, ki velja le za nafto (bencin ima drugačno gostoto in sestavo) ter predpostavka, da vse izgori v ogljikov dioksid in vodo. Iz gostote in volumna nafte lahko izračunamo maso, ki jo z deljenjem z molsko maso pretvorimo v množino ~5,1 mol. Ogljikovega dioksida je glede na enačbo 12 krat več in sicer 61.1 mol, kar ob njegovi molski masi 44 g/mol pomeni, da se ga sprosti 2690 g. Enako lahko za vodo dobimo okrog 1050 g, pri reakciji pa se porabi 2890 g kisika. Upam, da to zadovoljivo pojasni izračun.