… zakaj plombe izpadejo? Ali veste ...

Vsakdo, ki ima eno izmed črnih oz. sivih plomb se bo prej kot slej srečal s problemom izpadanja plomb. Večina bo mislila, da je vzrok izključno mehanskega vzroka (zaradi drgnjenja se sklenina ali plomba izrabi), ampak poglejmo si še kemijsko razlago.

Pogled v priročnik bi vam razkril, da je črna plomba (imenovana tudi amalgamska plomba) iz mešanice živega srebra in enega izmed drugih kovinskih materialov (lahko je tudi mešanica kovin, recimo srebra, kositra, bakra in cinka).

Ker se vsaka plomba sproti pripravi, je skoraj nemogoče, da bi bila sestava plombe identična eni izmed plomb, ki jih že imate v ustih. V ustih imate pa tudi slino, ki je pripraven elektrolit. Že veste na kaj ciljam?

Kako so naprave v resnici pametne Kritike

Danes smo spet prestavili uro. Glede na to, da smo kazalce prestavili naprej, smo tisto uro izgubili. Čakajte: kazalce prestavili? Tu nekaj “ne štima”, po domače povedano. Živimo v svetu, kjer tehnologija skokovito napreduje, računalniki zastarajo v intervalu pol leta, hladilniki so skoraj tako pametni, da ti hrano prinesejo na mizo pa moramo še vedno ročno prestavljati kazalce? Katera naprava pa to zna sploh samodejno?

Razumem, da moja budilka za “jurja” tega ne zna, malo bolj grdo gledam ročno uro, ki je bila draga – pa ne le da ne zna nastaviti ure, tudi datuma ne pozna. Še bolj grdo gledam telefon. Čeprav je bil poceni to vseeno ne opravičuje tega, da ure ne zna sam prestaviti. V nastavitvah ure se skriva sramežljiv vnos: Samonastavitev ure in datuma, ki je (pozor!) vključen, a ta funkcija je očitno le za okras, saj niti pod razno ne deluje (ali pa sem jaz zgrešil poanto, navodila sem prebral že pred dolgo časa).

Stephen King Bukvarna

Stephen King se je rodil 21.9.1947 v Portlandu, Maine. Napisal je številne knjige, ki so dobile tudi ustreznika na filmskem platnu. Osebno so mi poznani naslednji filmi: The Shining, Pet Sematary, The Green Mile, Dreamcatcher in The Langoliers. Verjetno sem videl še kakega, ki se ga pa ne spomnim. Prebral sem več njegovih knjig in jih bom na kratko opisal.

Zelena Milja (The Green Mile)

Zelena milja je pretresljiva novela o krivo obsojenemu črncu John Coffeyu, ki naj bi posilil in ubil dve beli deklici. Zgodba se večinoma dogaja v zaporu Cold Mountain Penitentiary in sicer v E bloku. Pripoveduje jo predstojnik paznikov Paul Edgecombe. Poleg Coffeya sta večino časa prisotna še dva jetnika in sicer strahopetec Eduard Delacroix, ki ima udomačeno miško in William Wharton, ki greni življenje paznikom s svojimi izgredi. Poleg drugih paznikov v zgodbi nastopa tudi Percy Wetmore, nečak guvernerja, ki je sadističen bedak in bi si bolj zaslužil biti v kehi kot kateri izmed jetnikov.

Veliki petek in strog post Razmišljanja

Danes je bil strog post. Post, ki ga jaz ne pojmujem le kot odrekanje mesu, kar misli večina ljudi, ampak odrekanje stvarem, ki jih obožuješ. Takšen je pravi post. Za meso ne morem reči, da ga obožujem, jedel pa ga vseeno nisem, ker tako veleva običaj.

Malo hinavski se mi je zdel današnji dan do vodnih prebivalcev, ko sem zagrizel v ribji file, brat pa je, kot bi uganil moje misli, hudomušno pripomnil, da so si ta post zagotovo izmislili ribiči. Nekako sem se strinjal. Ne razumem zakaj so ribe dovoljene, saj navsezadnje gre za “meso”. Ribe so živali kot krava, svinja, ovca, kokoš itd. ki so na krožniku najbolj priljubljeni in ne razumem zakaj so privilegirane (če lahko to, da boš na post pojeden pojmuješ kot privilegij :).

Embalaža naš vsakdan Kritike

Dejstvo je, da se količina smeti na prebivalca iz leta v leto povečuje. V tem prispevku ne bom razpredal o tem koliko smeti povprečen prebivalec na leto porabi in o tem kako odlagališča bremenijo naravo, ampak o embalaži.

Embalažo ima skoraj vsak izdelek. Ponavadi preprečuje hrani, da se pokvari, ohrani stvari cele ali pa služi le kot okras. Vsekakor ima svojo uporabno vrednost, ampak težava je v tem, da se s tem močno pretirava.

Priljubljen skeč v risankah in komedijah je, da se v ogromni škatli v kateri je še več škatel skriva majceno darilce. Nič bolje ni v resničnem življenju. Nekatere stvari so dobesedno zabubljene v številne ovoje in škatle. Čemu? Naštejmo nekaj primerov.

Smokiji in Šumi jabolko Nostalgija

Včeraj sem v trgovini iskal po policah s čipsom. Ob astronomskih cenah (2€+ za en ubogi čips) me je kar zvijalo in spominjal sem se starih časov, ko je bilo 200 SIT dovolj za isto količino čipsa. Iskal sem in iskal po policah, ko sem končno opazil sramežljivo 50g pakiranje Smokijev. Če se morda kdo ne spomni – smoki je ena izmed ponarodelih besed. Sploh ne vem kako bi drugače rekel “koruznemu flipsu s kikirikijem”. In lej ga zlomka. Stali so skromnih 0,25€. Že sem jih skoraj pohopsal, ko sem opazil 150g pakiranje za 0,45€. Vau! Že so bili moji.

Hudomušni napis na WCju Zabavno

Danes sem se bil prisiljen olajšati na WCju, na eni izmed bencinskih črpalk. Nad pisoarjem je visel listek z zabavnim sporočilom

Stopi bliže, nimaš tako dolgega kot si misliš!!!

Spodaj je bilo z roko pripisano

Vem, imam še daljšega

:D :D :D

Očitno je postalo tistemu, ki WCje čisti, že butasto čistiti mokra tla.

Petelinji zajtrk Glasba in film

Danes sem si v kinu končno ogledal močno opevan slovenski film: Petelinji zajtrk. Vsekakor si zasluži vso hvalo in ogromno gledanost, kajti izvrsten je. Film me je dobesedno vsrkal vase in me ves čas držal v pričakovanju. Zgodba, kot tudi igralci so odlični. Čeprav je jezik v filmu močno štajersko in prekmursko obarvan, se ga da povsem brez težav razumeti.

V filmu bi sicer lahko stala kaka kletvica manj in lahko bi manj kadili (kadijo kot Turki in to vsi po vrsti :) ), ampak dobro. Če bi pa manjkalo pitja bi pa bilo s filmom nekaj resno narobe :) Konec pa je bil tipičen, sem pa pričakoval bolj dramatičnega.

Vsekakor odličen film, eden izmed najboljših kar sem jih kdaj gledal, ki ga pa mlajšim in družinam zaradi golih prizorov in kletvic odsvetujem. Drugim pa: “Čujte, ga še niste vijeli?”

… da je v dozi stepene smetane smejalni plin? Ali veste ...

Danes sem poskušal iztisniti še zadnje kaplje smetane iz doze, ko sem ugotovil, da ima potisni plin zanimiv vonj. Vonj sem že večkrat zaznal, vendar se nisem nikoli kaj preveč poglabljal v to, saj na dozi ni bilo označeno kateri plin je potisni plin. Neka logika mi je pravila, da je verjetno interten – ne, a res? :) in nestrupen – noro :)

Danes sem pa iz firbca pogledal in opazil, da je oznaka prisotna. Šlo se je za E942 oziroma didušikov oksid, dušikov (I) oksid, nitro, N₂O ali kakorkoli ga že hočete poimenovati. Ta plin ima zabavno lastnost, da je anestetik in da povzroča smeh, če ga inhalirate.

Zadevo sem vsekakor moral preizkusiti in dejansko sem se pričel režati kot nor (mogoče samo podzavestno), ampak mislim, da je to dobra iztočnica za nadaljne poskuse – stepena smetana, here I come! :)

50-letnica Lego kock Nostalgija

Danes je 50-letnica ene izmed najpopularnejših igrač sploh – Lego kock. Z njimi sem se prvič srečal v rani mladosti, ko sem obiskoval otroški vrtec. Pa ne da bi jih imeli tam (koščki so bili premajhni in so predstavljali preveliko nevarnost, zato smo imeli take bolj orjaške kocke, ki pa definitivno niso bile Lego), v vrtec so jih prinesli drugi.

Ne spomnim se kdaj sem dobil svoj lastni set Lego kock. Bilo je enkrat za rojstni dan, letnice ne vem. Osnovna ideja seta je bila hiša, vendar sem jo z malim milijonom idej pretvoril v vse mogoče – od zapletenih labirintov, do vozil (žal brez koles, namesto njih sem uporabljal sanke), ki so v večini primerov predstavljala zračna plovila (helikopterje in letala).