Sibirija Neljubi dogodki

Že en teden skoraj pošteno sneži. Začelo se je prejšnji teden v torek. Takrat sem se zaradi nepričakovane bolezni, ki mi je pokvarila načrte odpravil proti domu. Vožnja je potekala dokaj mirno. Na nekaterih postajališčih so bili parkirani številni tovornjaki, drugi so trmasto vztrajali. Imeli smo zamudo, vozili smo se namreč počasi. Prestop je bil pod vprašajem, a je šofer, ki je čakal hvalabogu poklical, če je kdo za naprej. Bila sva dva.

V Dravogradu torej prestop. Zapeljemo se čez most in tu že stojimo. Dva tovornjakarja sta zablokirala križišče. Zapora v obe smeri. Eden je celo zablokiral dovoz do Spara, tisti, ki so prišli nakupovati z avtomobilom so se morali domov odpraviti peš. Čakali smo na srečo le 10 minut, saj so s traktorjem in dvema kamionoma cesto nahitro splužili. Tovornjakarja sta ostala tam, mi smo nadaljevali. Upam, da sta dobila mastno kazen.

Pesem Razmišljanja

Tišina, ubija glasbo s svojo trpkostjo,
bridki tuleč veter, posrebren z ogljem,
črni moreč kristal v objemu usode,
žalostno tarnanje prastarih dreves,

a glej, prelestna lepota se pojavi,
zamah roke, žene temo v brezumje
bolečino ubije, večno živi in blesti!

Tole “pesem” sem spisal v približno dveh minutah. Čutil sem potrebo, da se malce ponorčujem iz raznih “pesmi” ob katerih kritiki vzdihujejo od blaženosti in si izmišljajo kaj vse je avtor s pesmijo mislil, v resnici pa pozabljajo možnost, da je enostavno bluzil :)

Pesniške zbirke s tako vsebino seveda ne nameravam izdati, čeprav bi z lahkoto spesnil 60 strani unikatnih “pesmi” v približno enem dnevu (no, mogoče dveh ;)

Na železniški postaji v Ljubljani nočejo bakrenih kovancev Kritike

V petek sem kupoval karto za vlak. Znesek je bil 5,34€ in prodajalki za pultom sem v želji, da ji bom naredil uslugo, ker sem ji dal drobiž, dal točno kovancev. Bil je en kovanec po 2€, 3×1€, 2×5 centov, 7×2 centa in preostanek po en cent.

Izkazalo se je, da ji usluge nisem naredil, saj mi je rekla nekaj v stilu, da tega drugič ne bo sprejela. Zazijal sem in ji sarkastično dejal, če je tolarske kovance sprejemala, nakar mi je zamomljala nekaj nerazločnega.

McDonaldsova kontrola kvalitete Razmišljanja

Danes me je spet zbodla v oči reklama, da pri McDonaldsu vsak krompirček preverijo kar 45x. Me zanima kaj vse preverjajo, da so prišli do te številke. Če preverjajo recimo le zunanji izgled, potem je dejstvo, da krompirček pregledajo 45x, zelo zaskrbljujoče. To pomeni, da je 45 možnosti, da se med obdelavo krompirčka nekaj zalomi.

Bolj se mi pa zdi, da je to vse skupaj eno veliko pretiravanje, da bi pokazali koliko dajo na kvaliteto. Najbrž pa se ne zavedajo, da je izjemno pomembna zadnja stopnja, cvrtje. Če je tu olje recimo zanič ali pa krompirček pade po tleh, jim tudi 45-kratno pregledovanje pred to stopnjo ne bo pomagalo :)

… kako si pravilno zavezati vezalke Ali veste ...

O mojih težavah z neprestanim odvezovanjem vezalk sem že pisal. Ne glede kako močno sem si jih zavezal, vedno so se odvezale. Zadeva je postajala vedno bolj absurdna, saj so se mi čevlji odvezovali celo med sedenjem! Med pogovorom pa sem slučajno izvedel za trik, ki ga naj uporabljali pohodniki.

Namesto, da bi pentljo napravil v smeri urinega kazalca, sem to napravil v nasprotni smeri. Rezultat je neverjeten, saj so zavezani že od včeraj in ne kažejo težnje po tem, da bi se odvezali.

Vsekakor odlična rešitev težave! :)

Pozabil sem PIN kodo Neljubi dogodki

Očitno prihajam v leta in postajam pozabljiv :D

Danes sem namreč ugasnil telefon, ker je imel že skoraj prazno baterijo, ko sem ga hotel prižgati pa sem se spomnil, da PIN kode že tako dolgo nisem vpisal, da je sploh ne poznam več :O Telefon namreč vedno znova napolnim preden se ugasne. Dvakrat sem poskusil z eno kodo (prvič nisem mogel verjeti, da ne prime, lol :D), nato pa raje nehal. Ni bila prava.

Hm, kaj pa sedaj? Bil sem v LJ, kode pa doma. Na srečo sem poznal domačo telefonsko številko na pamet (no očitno nisem tak hudo pozabljiv) in tako mi je uspelo poklicati domov, kjer mi je mama povedala kodo. Nisem preveč zgrešil, saj je bila koda številčno pravilna, le zaporedje sem nekako zgrešil. Si bom kodo tokrat zapomnil? Mogoče, ni pa nujno :D

Naj omenim še, da se mi je podobno zgodilo v primeru bančne kartice.

… kako stara je vaša pnevmatika Ali veste ...

Nikoli nisem točno vedel kje se preveri starost gume. Na gumi je namreč veliko številk, ki niti približno ne dajejo ideje v kateri se skriva datum izdelave. Ker pa se nevarno bliža že zimska sezona, sem se odločil, da preverim starost svojih gum. Po brskanju po internetu sem odkril, da se podatek skriva v t.i DOT serijski številki.

Osredotočimo se le na datum izdelave. To je zadnje zaporedje v DOT serijski številki. Lahko je obkroženo ali pa tudi ne. Vsebuje od tri do pet znakov. Prva dva znaka označujeta teden izdelave, preostalo pa je letnica izdelave. Gume izdelane pred letom 2000 imajo trimestno število, na koncu katerega se nahaja trikotnik.

Kot primer naj navedem številko 3005. To pomeni teden izdelave 30, leto 2005. Naj omenim še to, da so gume starejše od 5 let zrele za menjavo!

… kaj je Taizé? Ali veste ...

Taizé je vasica v Franciji, severno od Lyona, ki ne bi bila nič posebnega, če se ne bi tam leta 1940 naselil brat Roger. Bil je čas druge svetovne vojne in brat Roger je sprejemal begunce, zlasti Jude. Čez dve leti je šel v Ženevo, zaradi nevarnosti, ker so ga odkrili, pa se ni mogel vrniti do leta 1944. Takrat pa so z njim v Taizé prišli še štirje bratje in tako je bila ustanovljena Taizéjska skupnost.

Danes v skupnosti živi več kot sto bratov, katoličanov in različnih protestantskih ver, iz več kot petindvajsetih držav. Bratje sprejmejo življenjsko zaobljubo materialne in duhovne delitve, celibata in velike preproščine življenja. Živijo od svojega dela, zase ne sprejemajo daril ali donacij-te namenijo revnim. Bratje vseskozi pomagajo najrevnejšim in najbolj pomoči potrebnim. Majhne skupine bratov so danes prisotne v Aziji, Afriki in Južni Ameriki.

Nero Burning Rom – nekdaj slaven, sedaj zanič Kritike

Spomnim se časov, ko sem še uporabljal Nero Burning Rom kot program za peko vsega možnega na CDje/DVDje. Imel sem licenčno verzijo, ki sem jo dobil poleg pekača in nisem čutil potrebe po drugih programih.

Vse se je spremenilo enkrat, ko sem hotel speči celotedensko delo na CD – posodobiti kompilacijo. Nove datoteke sem povlekel na CD, za ostale se pa nisem kaj prida brigal. Naj poudarim še, da sem imel delo na dveh računalnikih. Na enem so bile nekatere datoteke novejše, na drugem so bile novejše spet druge. Kakorkoli že. Vse sem veselo zapisal na CD in verjel, da je vse poteklo OK. Pa ni.

München Objave

V ponedeljek zvečer (nekaj minut pred polnočjo), sva se s spremljevalko z vlakom odpeljala iz Ljubljane proti Münchnu. Uspelo nama je najti kupe, kjer nama je delal družbo uglajen starejši moški, ki je na poti bil že večkrat. Že takoj na začetku se je zapletlo. V kupe so namreč prišli neki Nizozemci (ali morda Danci) in pričeli težiti, da so ga rezervirali oni. Ahm. Mi trije slovenski potniki smo se delali Francoze (lol :) in se nismo pustili pregnati. Tako so se trije izmed njih usedli poleg nas, ostali pa v sosednji kupe. Neprestano so jamrali glede tega, da so rezervirali (približno sem jih razumel, saj tu pa tam poslušam Nizozemski radio, nemško pa tudi znam), a se mi trije nismo menili zanje.

Po par postajah se je sosednji kupe očitno sprostil in so se pobrali. Hvalabogu. Vsi trije smo se oddahnili in se namenili spat. Nekje v Avstriji se nam je pridružil en Avstrijec in nato smo poskušali zaspati naprej. Komaj sem zaspal so že trkali na vrata. Vstopila sta dva nemška policista (imela sta policijsko značko) v civilu (moški in ženska) ter zahtevala osebne dokumente. Spet problemi.