Blog Bukvarna

Bukvarna

Zelo kratki uvodi v knjige, ki sem jih prebral, ki naj bi obiskovalca pritegnili k branju ali pa ga odbili. Če ne želite ponoviti mojih napak pri izbiri knjig, si oglejte to rubriko.

Dmitry Glukhovsky – Metro 2033 Bukvarna

Dmitry Glukhovsky se je rodil leta 1979 v Moskvi, nato pa se je za nekaj časa preselil v Izrael, kjer je začel pisati prvo knjigo imenovano Metro 2033. Delo je po knjižni izdaji leta 2005 in kasnejših prevodih postalo izjemno priljubljeno, po njem je bila izdana tudi istoimenovana igra, ki sem jo tudi sam prebral in ocenil.

Andy Weir – Marsovec Bukvarna, Glasba in film

Zgodba v knjigi se odvija nekaj desetletij v prihodnosti, ko je človeštvu končno uspelo na Mars poslati človeško odpravo. Ekipa astronatov mora zaradi nevarnega peščenega viharja predčasno zapustiti planet, med potjo proti vzletnemu modulu pa enega izmed članov posadke, botanika in inženirja Marka Watneya, zadane sprejemna antena in ga resno rani. Ker posadka zaradi odčitkov iz njegove obleke meni, da je umrl, ga pustijo in odletijo. Mark pa kot po nekem čudežu ostane živ, a tu se njegov boj za preživetje šele prične. Zalog ima namreč malo, do morebitne rešitve pa bo minilo še kar nekaj časa.

Po mojem mnenju je knjiga odlična. Izjemno všeč mi je bilo, kako je Mark reševal težave z omejenimi sredstvi, ki jih je imel na voljo (glede tega me je spominjala na moj spletni roman: Zgodb a :). Zelo sem tudi užival v izračunih in premislekih, ki jih je beležil v svoj dnevnik, tisti, ki niso tako tehnične sorte pa se boste ob tem najbrž zmrdovali. Mogoče je avtor malo pretiraval pri koncu, ampak mu lahko to brez težav odpustimo.

Po knjigi je bil leta 2015 posnet tudi film, The Martian, ki ima glede na IMDB zelo dobro oceno in sem si ga seveda ogledal.

Žal film po mojem mnenju ne dohaja odličnosti knjige in si ne zasluži tako visoke ocene. Prva polovica je bila kar dobra, v drugi polovici pa je bilo izpuščenih kar nekaj (po mojem mnenju) pomembnih dogodkov. Butasto se mi zdi tudi, da so šli spreminjati konec. Morda je film v redu za tiste, ki knjige niso prebrali, preostali pa se mu izognite.

Oliver Pötzsch – saga o rabljevi hčeri Bukvarna

Rabljeva hči (2008)

Zgodba se odvija kmalu po tridesetletni vojni v sedemnajstem stoletju, ko iz reke Lech v mestu Schongau potegnejo umirajočega dečka. Zaradi nenavadnega znamenja na njegovi rami, ljudje takoj posumijo, da gre za delo čarovnic in kot grešnega kozla izberejo babico Marto Stechlin. Ta je v mestu znana zeliščarka, pomaga pri porodih, hkrati pa so umorjenca večkrat videvali pri njej. Mestni pisar rablju Jakobu Kuislu zaukaže naj iz babice čimprej izsili priznanje, da se ne bi ponovil škandalozni proces izpred več let, ko so na grmadi zažgali nepredstavljivo število ljudi. Jakob dvomi v babičino krivdo in se poskuša s pomočjo zdravilca Simona Fronweiserja dokopati do dokazov o njeni nedolžnosti.

Agatha Christie Bukvarna

Agatha Christie si najbrž povsem upravičeno zasluži naziv kraljica kriminalk. Njene zgodbe so polne presenetljivih, a povsem verjetnih preobratov, na katere bo pozoren bralec lahko sklepal že med samim potekom knjige.

Najbolj znana je najbrž po liku belgijskega detektiva Hercula Poirota, svojevrstnega možakarja obsedenega z redoljubnostjo. Poirot je s svojo jajčasto glavo, vojaškimi brki in zelenimi očmi gotovo nenavadna pojava, a njegov um je tisti, ki resnično preseneča. Resda je samovšečen, a se ga da kljub temu vzljubiti. Ob strani mu pogosto stoji stotnik Hastings, ki v svojih sklepanjih pogosto useka mimo, a je Poirotu kljub temu v veliko pomoč. Po knjigah o Poirotu so posneli tudi nadaljevanko, v kateri ga odlično predstavlja igralec David Suchet in še marsikateri drugi film.

Njen drugi slavni lik pa je gospa Marple. Je dokaj všečen lik, mi pa niti približno ni tako pri srcu kot Poirot.

Simon Beckett Bukvarna

Simon Beckett je priljubljen angleški pisec kriminalnih romanov. Najbolj znan je po svoji seriji knjig o forenzičnem antropologu dr. Davidu Hunterju, napisal pa je tudi nekatere druge, manj znane, knjige.

Kemija smrti (2006)

V kraju Manham nekega dne dva brata odkrijeta pohabljeno truplo neznane ženske. Novica med prvimi doseže doktorja Davida Hunterja, ki se je v Manham preselil pred tremi leti, da bi pomagal v ordinaciji krajevnega zdravnika dr. Henrya Maitlanda. Mati bratov dr. Hunterju namigne, da bi lahko mrtva ženska bila samotarka Sally Palmer, saj se ji je o njej sanjalo. Ob preverjanju njene hiše David odkrije, da je Sally res pogrešana in o tem obvesti policijo. Ker je David s Sally prijateljeval in ker je za krajane še vedno prišlek, se znajde pod drobnogledom inšpektorja Mackenzieja. Ta ugotovi, da ima dr. Hunter izkušnje pri raziskovanju umorov in ga povabi k sodelovanju. David sprva zavrne ponudbo, a ko izgine še ena ženska, se odloči, da bo policiji pomagal.

Henry Rider Haggard: Rudniki kralja Salomona Bukvarna

Nekega dne se na južnoafriškega lovca Allana Quatermaina obrne bogataš Henry Curtis v želji, da bi mu ta pomagal najti njegovega izgubljenega brata. Ta naj bi odpotoval na sever v osrčje Afrike, da bi našel legendarne rudnike kralja Salomona. Po nekem naključju Allan poseduje stoletja star zemljevid, ki naj bi kazal pot do rudnikov. Po dolgem razmisleku se odloči, da bo Henryu pomagal, na poti pase jima pridruži še pomožno osebje, Henryev prijatelj kapitan Good in skrivnostni Zulujec Umbopa. Po daljšem potovanju in eni nevarni dogodivščini s sloni skupinica končno prispe do mesta, kjer se začne pot zemljevida. Čaka jih prečkanje širne puščave, lazenje čez visoke gore in nato vstop v neznano deželo. Jim bo uspelo?

Gre za precej zanimivo pustolovsko knjigo, katere velika pomanjkljivost je preveč srečnih naključij. Morda bo slednje bolj všeč mlajšim bralcem, meni je pa pokvarilo branje.

Scott Smith: Ruševine Bukvarna

Štirje mladostniški prijatelji iz ZDA (Jeff, Amy, Eric in Stacy) se na počitnikovanju v Mehiki spoprijateljijo s tremi grškimi pijanci (ti si nadanejo izmišljena imena Pablo, Juan in Don Kihot) ter Nemcem Mathiasom. Nekega dne se Mathias na njih obrne s prošnjo, da bi ga spremljali do nedavno odkritih ruševin globoko v pragozdu. Tam naj bi se namreč nahajal njegov brat Heinrich, ki se je nedavno tega pridružil izkopavanjem, sedaj pa ni o njemu ne duha ne sluha.

S pomočjo skiciranega zemljevida se štiriperesna deteljica, Pablo ter Mathias odpravijo v džunglo. Taksist, ki jih pripelje v bližino ruševin jih svari, da naj se vrnejo, a se na njegovo mnenje požvižgajo. Nad njimi niso navdušeni tudi v majevski vasi, ki se nahaja v bližini najdišča, ampak pustolovci se ne pustijo zmesti in uspe jim odkriti s praprotjo zakamuflirano pot. Kmalu zatem, ko na koncu poti odkrijejo vzpetino, ki je od preostanka gozda ločena s široko čistino, se pojavijo oboroženi Maji. Zadeva postane kočljiva, ko se Amy med fotografiranjem prišlekov premakne preko čistine in se dotakne ovijalke, ki prerašča hrib. Takrat Maji postanejo nasilni in jih vse naženejo na hrib ter ga obkolijo.

Ker prijatelji nimajo izbire, se povzpnejo na vrh, kjer jih pričakujejo zapuščeni šotori brez sledu o kateremkoli živem bitju. Nekaj je hudo narobe.

Po knjigi je bil posnet tudi film (The Ruins), ki pa knjigi ne seže niti do kolen.

Knjiga je izjemno napeta in srhljiva. Pritisk na pustolovce se stopnjuje prav do konca, zato jo boste le s težavo odložili. Morda ravno zato ni razdeljena v poglavja, temveč so odseki ločeni s prazno vrstico in odebeljeno prvo besedo. Odsvetoval bi jo občutljivejšim bralcem, saj vsebuje nekaj nazornih opisov.

Simon Toyne: Sanctus Bukvarna

Zgodba se odvija v turškem mestu Ruin, nad katerim bdi mogočna trdnjava vklesana v goro. V njej že tisočletja prebivajo skrivnostni menihi, ki naj bi varovali prastaro skrivnost. Nekega dne na vrh trdnjave spleza eden izmed menihov, nekaj časa vztraja v nenavadni pozi, nato pa se požene v globino med turiste. Večini se to dejanje zdi navadni samomor, a obstajajo določene osebe, ki v tem dejanju vidijo posebno znamenje. Primer prevzame inšpektor Davud Arkadian, ki odkrije, da je imel mrtvec sestro v ZDA, ki je sploh ne bi smel imeti. Kmalu ugotovi, da vloga sestre ni tako nepomembna kot se zdi, saj jo poleg menihov v roke želi dobiti tudi neka druga organizacija.

Knjiga se zelo lepo bere. Poglavja so kratka in napeta ter po drobcih izdajajo temačno skrivnost, ki je glede na naslov (kot ste morda že uganili) povezana s Cerkvijo. Škoda le, da je proti koncu razkritega že preveč in skrivnostnost nekako izpuhti, kar v kombinaciji z nenavadnimi naključji/dogodki precej uniči knjigo.

Simon Scarrow: serija o Orlih Bukvarna

Simon Scarrow je pisatelj zgodovinskih knjig, ki je postal znan preko knjig o Rimskem cesarstvu. V seriji o Orlih spremljamo centuriona Makra in njegovega optia Kata in njuno življenje v vrstah rimske vojske. Prvi deli serije se odvijajo v Britaniji, tam okrog leta 40 po Kristusu, in opisujejo vojaški pohod Rimske vojske nad neukročene Brite. Od uspeha pohoda je odvisen tudi ugled cesarja Klavdija, zato vojski ne stojijo nasproti samo Briti, temveč ji polena pod noge mečejo tudi cesarjevi nasprotniki.

V seriji je več knjig, a prebral sem le tri:

  • V znamenju orla (2000)
  • Orli na pohodu (2001)
  • Ko orli lovijo (2002)

Zakaj?

James Patterson in Michael Ledwidge: serija o Michaelu Bennettu Bukvarna

Knjige Jamesa Pattersona sem v knjižnici opazil po naključju. Kot ljubitelj kriminalk, sem bil kar malo začuden, da še nisem slišal zanj, čeprav na knjigah piše, da naj bi šlo za najbolj prodajanega avtorja v ZDA. Po premisleku sem izbral knjigi, ki ju je spisal skupaj z Michaelom Ledwidgeom in v katerih nastopa detektiv Michael Bennett. Po nekem naključju sem izbral prvo in drugo knjigo v seriji knjig o Michaelu Bennettu.

Knjige so postavljene v sodobni New York. Izjemno kratka poglavja ter preskakovanje med glavnimi junaki poskrbijo za kar napeto branje. Največja težava knjig je, da je dogajanju prav težko verjeti, pravzaprav bi lahko rekel, da vse skupaj spominja na akcijske filme, polne klišejev. Prvih nekaj knjig je zanimivih, a bolj kot se bližamo koncu seznama, bolj za lase privlečeno se zdi dogajanje v njih.


Zadnja sprememba: | Deli na: