Ne bom tajil, da sem včasih precej neroden :). So pa v tej rubriki prisotne tudi neljube dogodivščine, na katere nisem imel vpliva.

Uspelo mi je sesuti McDonaldsov kiosk za naročanje Neljubi dogodki

Najprej naj omenim, da McDonaldsove restavracije obiskujem zelo redko, enkrat na dva meseca bi bila recimo realna ocena. Razmere so nanesle, da sem bil včeraj spet primoran opraviti obisk in to v eni izmed modernejših restavracij, ki se ponašajo z novo metodo naročanja: človeške blagajnike so namreč začeli množično nadomeščati z modernimi kioski z zaslonom na dotik.

Novost je bila zame precejšen šok, saj sem bil navajen klasičnega naročanja, kjer ti oseba na blagajni v roku pol minute natipka naročilo ter poračuna, a sem se vseeno pogumno lotil izziva. Čeprav nisem analfabet, kar se tiče tehnologije, naj povem, da je bila to ena izmed najbolj mučnih izkušenj naročanja hrane, kar sem jih doživel.

Previdno v krožiščih Neljubi dogodki

V dnevih, ko temperature nihajo okrog ničle, je treba biti posebej previden na cesti, saj pogosto prihaja do poledic. Posebej nevarni so slabo narejeni ovinki, ki visijo v napačno smer ali pa krožišča. Današnja izkušnja me je pripravila do tega, da opozorim bralce na nevarnost v krožišču ob E-Leclercu na Rudniku v Ljubljani. Vanj sem namreč pripeljal z običajno hitrostjo (med 30 in 40 km/h) ter se vključil na notranji pas, saj je izvoz je bil do izvoza dobršen del kroga. Na približno polovici je sledil šok, saj je zadek avtomobila odneslo. In to precej.

Podzavestno (morda sem se to naučil iz računalniških iger, igram sem namreč že precej Rally iger :) ) sem sunkovito obrnil volan, sedaj me je rahlo zaneslo v nasprotno smer in nato uspel v hipu izravnati avtomobil ter se odpeljati naprej kot se ne bi nič zgodilo. Na zaviranje sploh nisem pomislil, saj bi situacijo še poslabšal. Krožišče je bilo na srečo prazno.

Sibirija Neljubi dogodki

Že en teden skoraj pošteno sneži. Začelo se je prejšnji teden v torek. Takrat sem se zaradi nepričakovane bolezni, ki mi je pokvarila načrte odpravil proti domu. Vožnja je potekala dokaj mirno. Na nekaterih postajališčih so bili parkirani številni tovornjaki, drugi so trmasto vztrajali. Imeli smo zamudo, vozili smo se namreč počasi. Prestop je bil pod vprašajem, a je šofer, ki je čakal hvalabogu poklical, če je kdo za naprej. Bila sva dva.

V Dravogradu torej prestop. Zapeljemo se čez most in tu že stojimo. Dva tovornjakarja sta zablokirala križišče. Zapora v obe smeri. Eden je celo zablokiral dovoz do Spara, tisti, ki so prišli nakupovati z avtomobilom so se morali domov odpraviti peš. Čakali smo na srečo le 10 minut, saj so s traktorjem in dvema kamionoma cesto nahitro splužili. Tovornjakarja sta ostala tam, mi smo nadaljevali. Upam, da sta dobila mastno kazen.

Pozabil sem PIN kodo Neljubi dogodki

Očitno prihajam v leta in postajam pozabljiv :D

Danes sem namreč ugasnil telefon, ker je imel že skoraj prazno baterijo, ko sem ga hotel prižgati pa sem se spomnil, da PIN kode že tako dolgo nisem vpisal, da je sploh ne poznam več :O Telefon namreč vedno znova napolnim preden se ugasne. Dvakrat sem poskusil z eno kodo (prvič nisem mogel verjeti, da ne prime, lol :D), nato pa raje nehal. Ni bila prava.

Hm, kaj pa sedaj? Bil sem v LJ, kode pa doma. Na srečo sem poznal domačo telefonsko številko na pamet (no očitno nisem tak hudo pozabljiv) in tako mi je uspelo poklicati domov, kjer mi je mama povedala kodo. Nisem preveč zgrešil, saj je bila koda številčno pravilna, le zaporedje sem nekako zgrešil. Si bom kodo tokrat zapomnil? Mogoče, ni pa nujno :D

Naj omenim še, da se mi je podobno zgodilo v primeru bančne kartice.

Povozil sem mačko Neljubi dogodki

Danes sem se kot ponavadi peljal na avtobusno postajo, saj je spet prišla nedelja, ko se odpravim v Ljubljano. Nisem ravno divjal (peljal sem le okrog 40), saj je bil tisti odsek neasfaltirana cesta. Na desni strani sem v robu opazil sivo mačko. Rob je bil strm in mačka je imela okrog 2m razdalje do ceste.

Ko sem bil že zelo blizu njeni poziciji, se je odločila za samomorilski podvig. Hotela je namreč pobegniti in to čez cesto! Ne vem točno kolikšna je bila moja razdalja, verjetno 4-5 metrov in ko je skočila sem v nekem smiselnem reakcijskem času pritisnil na bremze. Morate vedeti, da sem bil pripravljen na tako zadevo pa vseeno nisem mogel takoj odreagirati! Avto se seveda ni ustavil zaradi ABS sistema, ampak vseeno sem imel čas pogledati na levo, kjer je mačko dobesedno kot vrtavko izvrglo izpod podvozja. Bliskovito se je zasukala in pobegnila po pobočju navzdol.

Huda burja Neljubi dogodki

Včeraj so hitrosti vetra dosegle višave. Burja je bila tako močna, da je sosedu odneslo streho z garaže in podrlo steber električne napeljave. Za več ur smo ostali brez elektrike.

Narava se bo očitno pričela pogosteje maščevati …

Avtobusna komedija Neljubi dogodki

Ne vem zakaj sem včeraj šel na avtobus, ki pelje iz Ljubljane ob 16.10. Na prestopu v Dravogradu sem stopil na avtobus, ki naj bi peljal do Radelj. Usedel sem se in čakal, da se odpeljemo, ko sem opazil, da je ena izmed potnic posodila šoferju telefon (njegov je namreč odpovedal). Postal sem pozoren na to in ugotovil, da je z avtobusom nekaj narobe. Enostavno ni potegnil, kljub visokim obratom. Komaj smo uspeli premagati klanec z glavne postaje, potem pa je šlo dokaj dobro do Mute, kjer sta dve potnici izstopili in s šoferjem sva ostala sama.

Rekel mi je da naj upam, da bova prišla čez Radeljski klanec, vendar sem jaz resno dvomil, da bo uspelo. Na poti do klanca sva imela dokaj dober zalet, dokler nisva prišla do vznožja, tam pa je avtobus odpovedal pokornost in ni hotel potegniti.

Mačje prijateljstvo in grdobija Neljubi dogodki

Danes sem se spoprijateljil s sivo muco, ki se je pojavila od neznano kje. Zanimivo je, da je kar prišla k meni brez da bi se kaj bala in pričela plezati po meni :) . Hehe, med mačkami očitno veljam za zelo priljubljenega, saj se mi je zadnjič recimo zgodilo, da je v Ljubljani mačka pritekla do mene in se podrgnila obme pa sem jo videl prvič v življenju. Vsekakor ni bila potepuška, saj je prišla iz dvorišča neke hiše na pločnik po katerem sem takrat šel.

Se je pa maček Miki (arhivski posnetek na sliki), ki sem ga sam vzgajal od malih nog, včeraj spet pokazal kot hinavec (tega ga nisem jaz naučil, da ne bo pomote, to je moral pobrati od nekje drugje ;).

Tutorial: kako se zgubiti? :-) Neljubi dogodki

Prav zabavna prigoda me je dočakala danes, ko sem se na preprosti poti do stadiona zgubil :-).

Šli smo na atletski stadion Poljane, da bi opravili tek na 60 in 600m. Seveda se mi hudo ni dalo in sem ves čas zaostajal za mojima sošolcema, zato se je dogodilo, da sta ona ujela semafor jaz pa ne in tako se je začel nogoboleči pohod. Ko sem namreč prečkal cesto, sem pri dvorani Tabor hotel po alternativni poti, ki se mi je zdela bližnjica (ja, kolikokrat se mi kaj narobe zdi :-) pa to v resnici ni bila. Zavil sem namreč levo, namesto, da bi šel naravnost in sledil sošolcema. Zgledalo je prav dobro in porajali so se mi upi, da sem prišel do stadiona, ko sem zapazil, da hodim proti vojašnici :-)