Agatha Christie

Agatha Christie si najbrž povsem upravičeno zasluži naziv kraljica kriminalk. Njene zgodbe so polne presenetljivih, a povsem verjetnih preobratov, na katere bo pozoren bralec lahko sklepal že med samim potekom knjige.

Najbolj znana je najbrž po liku belgijskega detektiva Hercula Poirota, svojevrstnega možakarja obsedenega z redoljubnostjo. Poirot je s svojo jajčasto glavo, vojaškimi brki in zelenimi očmi gotovo nenavadna pojava, a njegov um je tisti, ki resnično preseneča. Resda je samovšečen, a se ga da kljub temu vzljubiti. Ob strani mu pogosto stoji stotnik Hastings, ki v svojih sklepanjih pogosto useka mimo, a je Poirotu kljub temu v veliko pomoč. Po knjigah o Poirotu so posneli tudi nadaljevanko, v kateri ga odlično predstavlja igralec David Suchet in še marsikateri drugi film.

Njen drugi slavni lik pa je gospa Marple. Je dokaj všečen lik, mi pa niti približno ni tako pri srcu kot Poirot.

Umor na golfišču (1923)

Bogataš Paul Renauld v pismu na pomoč pokliče Hercula Poirota, a ko ta prispe, je Paul že mrtev. Dva neznanca, po besedah njegove žene iz Južne Amerike, sta gospo Renauld zvezala, Paula pa poskušala prisiliti, da jima izda neko »skrivnost«. Ker očitno ni hotel sodelovati, sta ga zabodla in truplo odvrgla na bodočem golfišču. Zgodba se zaplete, ko v njegovem površniku najdejo ljubezensko pismo, pojavijo pa se tudi namigovanja, da naj bi Renaulda izsiljevala njegova soseda, gospa Daubreuil (morebiti celo zaradi ljubezenske afere). Raziskovanje umora dodatno oteži še inšpektor Giraud, ki ni niti malo naklonjen Poirotu.

Umor Rogerja Ackroyda (1926)

Ko v vasici King’s Abbott umre bogata vdova, gospa Ferrars, se začnejo hitro širiti govorice, da je napravila samomor, saj so jo mnogi imeli na sumu, da je zastrupila svojega moža. Novica še posebej prizadene vdovca Rogerja Ackroyda, ki se je nameraval z gospo Ferrars poročiti, zato se želi ob večerji srečati z zdravnikom pokojnega gospoda Ferrars, doktorjem Jamesom Sheppardom. Gospo Ferrars naj bi izsiljevali glede smrti njenega moža, saj naj bi ga dejansko umorila. Med pogovorom Ackroyd prejme pismo, v katerem gospa Ferrars razkriva identiteto izsiljevalca, a ga ne prebere do konca, dokler doktor ne odide. Nekaj ur kasneje ga najdejo umorjenega, naključje pa je hotelo, da se v bližini nahaja slavni detektiv Hercule Poirot, ki se sicer v pokoju ukvarja z gojenjem buč, a izzivu se ne želi odreči.

Velika četverica (1927)

Nekega dneva se Poirotov prijatelj Hastings vrne iz Argentine in želi obiskati Hercula. Preseneti ga, da se Poirot ravno odpravlja v Južno Ameriko, kjer naj bi raziskal sleparije v podjetju bogataša Abea Rylanda. Tik pred odhodom se na vratih pojavi zmeden neznanec, ki ponavlja Poirotovo ime. Nekaj časa po njegovem prihodu pride k sebi toliko, da pove nekaj informacij o skrivnostni kriminalni združbi imenovani Velika četverica. Poirotu to ime ni neznano, saj je ta skupina že prej pritegnila njegovo pozornost. S Hastingsom se kljub pripetljaju vkrcata na vlak, kjer pa Poirot ugotovi, da so se ga na ta način verjetno hoteli znebiti, da ne bi vohljal za njimi. Vlak se po nekem naključju ustavi in prijatelja ga zapustita ter se odpravita proti domu, da bi raziskala skrivnost Velike četverice.

Knjiga je precej nenavadna, saj izgleda, kot da bi bila sestavljena iz večih primerov. Notri mrgoli teorij zarote, vohunskih prigod in podobnih stvari, ki bodo nekoga, ki je pričakoval napeto reševanje umora, gotovo razočarale. Odsvetujem!

Nevarnost v hiši na koncu (1932)

Medtem ko Hastings in Hercule Poirot uživata na terasi, nanjo prileti krogla iz orožja. Ravno ob tem času gre proti terasi mladenka Nick Buckley, ki je lastnica razpadajoče hiše, imenovane tudi Hiša na koncu. Hercule ugotovi, da je bila krogla namenjena Nick, saj v njenem klobuku odkrije luknjo. Ogovori jo, v pogovoru pa mu ta razkrije, da se ji že nekaj časa dogajajo čudne nesreče. Nick se glede tega ne sekira pretirano, zato Poirotove želje, da ji pomaga, naletijo na gluha ušesa. Kasneje ji Poirot razkrije, da so nanjo streljali in šele takrat se Nick začne zavedati resnosti položaja. Poirot se odloči, da bo odkril tiste, ki ji želijo škodovati in jo obvaroval pred smrtjo.

Tragedija v treh dejanjih (1934)

Na domu igralca Charlesa Cartwrighta (na Vranjem gnezdu) v kraju Cornwall na pojedini v skrivnostnih okoliščinah umre prečastiti Babbington. Ker v njegovem kozarcu ne najdejo sledu strupa, je njegova smrt smatrana kot smrt iz naravnega razloga. Cartwrighta to močno prizadene, zato želi Vranje gnezdo prodati, sam pa se preseliti v Monte Carlo. Nekaj časa zatem eden izmed gostov na Cartwrightovi zabavi, dr. Strange, priredi pojedino s skoraj enakimi udeleženci kot na Cartwrightovi zabavi. Tudi tokrat nekdo umre in to je gostitelj sam. Hercule Poirot, ki je bil eden izmed gostov na prvi zabavi, se odloči, da bo stvari prišel do dna.

Karte na mizo (1936)

Čudaški bogataš, gospod Shaitana, priredi nenavadno zabavo, na katero povabi štiri ljudi, ki jih sumi, da so morilci, ter štiri detektive med katerimi je tudi slavni Poirot. Med partijo bridža, ki jo štirica osumljencev umorov igra ločeno od štirice detektivov pa se zgodi umor gostitelja. Gospoda Shaitano najdejo zabodenega in na štirih detektivih je, da odkrijejo kdo izmed navzočih osumljencev je morilec.

Osumljenci so res le štirje, a to ne naredi knjige nič manj napete.

Nema priča (1937)

Bajno bogata stara devica Emily Arundell se nekega dne spotakne in pade po stopnicah. Osebje hiše in nečaki/nečakinje, ki so bili ravno takrat na obisku, menijo, da se je spotaknila na žogici njenega psa Boba, a Emily v to dvomi. Sluti, da ji je past nastavil eden izmed njenih sorodnikov, zato kmalu po padcu spiše novo oporoko ter prosi slavnega detektiva Poirota za pomoč pri razjasnitvi. Pismo na njeno nesrečo ostane neposlano, ona pa vmes umre zaradi odpovedi jeter – kot se zdi zaradi naravnega vzroka. Usoda hoče, da Poirot vseeno dobi pismo, in slavni detektiv se skupaj s kapetanom Hastingsom odpravi razjasniti okoliščine njene smrti.

Zlovešča plima (1948)

V Warmsley Vale živi družina Cloade, ki jo že nekaj časa podpira bogataš Gordon Cloade. Gordon je star in vsi pričakujejo, da bo po smrti premoženje zapustil družinskim članom, kar je tudi zapisano v oporoki. Vse se spremeni, ko se Gordon poroči z več let mlajšo vdovo Rosaleen in nato nenadoma umre v letalskem napadu. Dedinja postane Rosaleen, njen zaščitniški brat David Hunter pa ljubosumno čuva novo pridobljeno bogastvo pred Cloadovimi. Kot da izguba finančnega podpornika ne bi bila dovolj pa se Jeremy Cload znajde na robu bankrota. Cloadovi se oprimejo zadnje rešilne bilke: mož Rosaleen naj bi bil še živ, zato na pomoč pokličejo Hercula Poirota.

Gospa McGinty je mrtva (1952)

Starejšo čistilko Abigail McGinty najdejo umorjeno v njeni lastni koči. Morilec ji je razbil glavo in jo okradel. Policisti ne najdejo morilskega orožja, izsledijo pa njene prihranke, ki so skriti pod skalo zunaj hiše. Sum takoj pade na njenega čudaškega sostanovalca Jamesa Bentleya, za katerega je znano, da je morda potreboval denar. Načelnik Spence, ki je Jamesa spravil za zapahe, čuti, da morda niso ujeli pravega storilca, zato se obrne na Hercula Poirota, da bi razjasnil okoliščine.

Po pogrebu (1953)

Po pogrebu bogataša Richarda Abernethieja, njegova sestra Cora namigne, da je bil umorjen. Sorodstvo ta izjava šokira, a so še vseeno prepričani, da je umrl iz naravnih vzrokov. Richardova zapuščina se naj bi razdelila na šest delov, hišo naj bi prodali in zgodba bi se lahko tu zaključila, ampak naslednji dan nekdo s sekirico umori Coro. Motiv za umor je nejasen, ampak izgleda kot da je vedela nekaj, česar ne bi smela. Družinski odvetnik Abernethiejev na pomoč pokliče detektiva Poirota, da bi razjasnil zadevo.

Zločinska zabava (1956)

Bogata lastnika posestva Nasse, sir George in Hattie Stubs, si za deželni sejem zamislita nenavadno popestritev. Želita namreč uprizoriti namišljeni umor, obiskovalci pa naj bi z iskanjem namigov odkrili truplo. Pisateljico kriminalk Ariadne Oliver, ki jo najamejo, da bi vse skupaj zrežirala, med organizacijo obhajajo zle slutnje. Na pomoč pokliče Hercula Poirota, saj se ji zdi, da se bo morda zgodilo nekaj slabega. Na dan sejma se njeni strahovi uresničijo, saj dejansko pride do umora. Namišljeno žrtev najdejo umorjeno, Hattie Stubs pa izgine.

Pri tej knjigi je zanimivo, da je Hercule Poirot praktično do konca potisnjen v ozadje, a brez njega gotovo ne bi odkrili zaledja umora. Ne bom rekel, da je knjiga med slabšimi detektivkami, je pa gotovo med slabšimi v seriji o Herculu Poirotu.

Ledeni pogled (1962)

V graščino Gossington Hall v kraju St. Mary Mead se preseli zvezdnica Marina Gregg skupaj z možem in režiserjem Jasonom Ruddom. Na vselitveni zabavi pride do smrti ene izmed gostij, ki je popila zastrupljeni koktajl. Žrtev, Heather Badcock, izgleda popolnoma neškodljivo, zato se pričnejo špekulacije, da je bila zastrupljena pijača namenjena Marini. Gospodična Marple, prebivalka St. Mary Meada, se odloči, da bo razrešila primer.

Zgodba se prične precej dolgočasno, a na srečo kmalu postane zelo napeta.

Zabava za noč čarovnic (1969)

Na otroški zabavi, na katero je bila povabljena tudi slavna pisateljica kriminalk, Ariadne Oliver, pride do umora. Najstnico Joyce najdejo utopljeno v vedru vode nekaj časa za tem ko se naokoli hvali, da je bila nekoč priča umoru. Čeprav je bila Joyce znana kot lažnivka, se je očitno nekdo počutil ogroženega in jo je utišal za vedno. Ariadne ta umor tako presune, da na pomoč pokliče slavnega detektiva Poirota.

Večina knjige bralca in tudi Poirota pušča v nevednosti, a kot po nekem čudežu, se slavnemu detektivu skoraj tik pred koncem posreči, da ugotovi, kdo je pravi morilec. Malo za lase privlečeno …

Dodajte komentar





Vam je vsebina všeč? Delite jo na: