Simon Scarrow: serija o Orlih Bukvarna

Simon Scarrow je pisatelj zgodovinskih knjig, ki je postal znan preko knjig o Rimskem cesarstvu. V seriji o Orlih spremljamo centuriona Makra in njegovega optia Kata in njuno življenje v vrstah rimske vojske. Prvi deli serije se odvijajo v Britaniji, tam okrog leta 40 po Kristusu, in opisujejo vojaški pohod Rimske vojske nad neukročene Brite. Od uspeha pohoda je odvisen tudi ugled cesarja Klavdija, zato vojski ne stojijo nasproti samo Briti, temveč ji polena pod noge mečejo tudi cesarjevi nasprotniki.

V seriji je več knjig, a prebral sem le tri:

• V znamenju orla (2000)
• Orli na pohodu (2001)
• Ko orli lovijo (2002)

Zakaj?

James Patterson in Michael Ledwidge: serija o Michaelu Bennettu Bukvarna

Knjige Jamesa Pattersona sem v knjižnici opazil po naključju. Kot ljubitelj kriminalk, sem bil kar malo začuden, da še nisem slišal zanj, čeprav na knjigah piše, da naj bi šlo za najbolj prodajanega avtorja v ZDA. Po premisleku sem izbral knjigi, ki ju je spisal skupaj z Michaelom Ledwidgeom in v katerih nastopa detektiv Michael Bennett. Po nekem naključju sem izbral prvo in drugo knjigo v seriji knjig o Michaelu Bennettu.

Knjige so postavljene v sodobni New York. Izjemno kratka poglavja ter preskakovanje med glavnimi junaki poskrbijo za kar napeto branje. Največja težava knjig je, da je dogajanju prav težko verjeti, pravzaprav bi lahko rekel, da vse skupaj spominja na akcijske filme, polne klišejev. Prvih nekaj knjig je zanimivih, a bolj kot se bližamo koncu seznama, bolj za lase privlečeno se zdi dogajanje v njih.

Ugankarski izziv Bukvarna

Sem velik ljubitelj križank, a pri večini me moti, da so prelahke. Pogosto geslo kar uganem, brez da bi zavihtel kuli :). Tudi pri najtežjih se določene stvari ponavljajo, kar mi ni všeč, poleg tega pa je prevelik poudarek na imenih ter priimkih pisateljev, pesnikov, slikarjev, itd. V iskanju zahtevne križanke, ki ponuja tudi kaj več kot pa le samo križanke, sem naletel na Ugankarski izziv, ki ga izdaja Salomon d.o.o.

Naročnik sem že kar nekaj časa in moram povedati, da mi ni bilo nikoli žal. Naročnina je pod desetimi evri in za ta denar dobite štiri izvode izziva letno s po petdesetimi stranmi (dimenzije so malo manjše od A4). Poleg številnih vrst križank, boste v reviji našli tudi logične uganke in razne besedne igre. Edino nagradni sklad ni privlačen, ampak: »Kdo pa sploh rešuje križanke zaradi nagrad?« :P.

Več podrobnosti o Ugankarskem izzivu najdete na uradni strani.

John R. R. Tolkien Bukvarna

Kljub temu, da je nabor bralcem ljubih del J. R. R. Tolkiena precej skromen, je treba priznati, da so njegova dela v povezavi s Srednjim svetom (Middle Earth) zelo dobra. Avtor ima po celem svetu kopico oboževalcev. Številne glasbene skupine (predvsem black metal) so si nadele imena iz Srednjega sveta (Amon Amarth, Gorgoroth, Burzum, itd.) ali pa o njem samo pojejo (Battlelore, Blind Guardian, Nightwish, itd.).

Slovenskim bralcem najbolj poznana sta gotovo Hobit ali Tja in spet nazaj ter Gospodar prstanov. Oba sta doživela tudi filmsko upodobitev s strani Petra Jacksona. Delo Gospodar prstanov je bilo tudi eden izmed navdihov za moj epski fantazijski spletni roman poimenovan Zgodba (preberite si ga, ne bo vam žal!).

Sam Christer: Stonehenge in njegova zapuščina Bukvarna

Stonehenge je prazgodovinski kamniti spomenik, ki se nahaja v južni Angliji. Njegova gradnja še vedno buri duhove, saj je bilo premikanje tako težkih kamnov v tistem času izjemen dosežek. Nekateri kamnom pripisujejo tudi čudežne lastnosti.

Knjiga se odvija okrog skrivne združbe, ki že tisoče let varuje Stonehenge in obnavlja njegove mistične moči z žrtvovanjem ljudi. Njihov obstoj ogrozi samomor profesorja Nathaniela Chaseja, lovca na zaklade in poznavalca Stonehengea, zato se združba odloči preiskati njegovo vilo in zakriti vse morebitne sledi. Vlomilec ne računa na to, da bo v vili srečal profesorjevega sina Gideona, kateremu to srečanje vzbudi raziskovalno žilico. Dodatno napako pa združba napravi, ko za namene žrtvovanja ugrabijo slavno osebnost.

Knjiga je sicer napeta, vendar nima tistega pravega glavnega junaka, s katerim bi se lahko bralec poistovetil. Vsebuje tudi kar nekaj klišejev.

Chris Morton in Ceri Louise Thomas: 2012 – Skrivnost kristalne lobanje Bukvarna

Kristalne lobanje so človeški izdelki iz kamene strele, ki naj bi jih ustvarili Maji ali Azteki, še pred prihodom Evropejcev v Srednjo Ameriko. Način izdelave naj bi bil neverjeten, nekateri pa jim pripisujejo paranormalne lastnosti. Po legendi naj bi lobanj bilo trinajst, povezujejo jih pa tudi s koncem sveta, ki naj bi ga za 21.12.2012 napovedali Maji.

Tematika, ki jo v naslovu omenjena knjiga postavlja kot osnovo, je vsekakor zanimiva. Glavna junakinja, arheologinja Laura Shepherd, med delom pozno v noč odkrije, da je eden izmed njenih sodelavcev, Ron Smith, mrtev, v roki pa drži skrivnostno kristalno lobanjo. Ker policija ne more odkriti vzroka njegove smrti, Lauri šef naroči, da naj razišče, kaj je Ron odkril v zvezi z kristalno lobanjo. Med raziskovanjem odkrije prejšnjo lastnico lobanje, ki ji razkrije, da je lobanja v resnici povezava med svetovoma živih in mrtvih.

Knjiga se sliši kot poslastica za ljubitelje sci-fi knjig, a verjemite mi, razočarani boste. Resda so podatki o lobanjah in njihova zgodovina zanimivi, ampak tako za lase privlečenega dogajanja pa nisem pričakoval. Na stotine, ne, na tisoče klišejev, nelogično obnašanje oseb ter neverjetna naključja so mi branje povsem pokvarili. Priporočam, da se knjigi na široko izognete!

Na kraju zločina – knjige Bukvarna

Marsikdo izmed obiskovalcev bloga je najbrž že slišal za serijo CSI, ki govori o delu forenzikov, najbrž pa je med vami tudi veliko tistih, ki serijo redno spremljate, ampak ali ste vedeli, da obstajajo tudi knjižne različice in to prevedene v slovenščino?

Tako je! Pri Mladinski knjigi so izdali osem prevedenih knjig, ki so jih spisali različni avtorji s pomočjo scenarijev za serijo, zato boste morda pravi ljubitelji serije ob branju prepoznali kakšno izmed številnih epizod. Kakovost prevodov je solidna, čeprav ga tu in tam prevajalci krepko pihnejo mimo.

Kontroverznost: uporabno najmanj do Razmišljanja

Kot ste morda zasledili, bo od tega tedna naprej veljalo, da lahko trgovci hrano, ki je označena z “uporabno najmanj do”, prodajo po nižji ceni ali podarijo humanitarnim organizacijam. Doslej se je ta hrana uničevala. Sam to spremembo pozdravljam, obstajajo pa tudi takšni ljudje, ki to početje obsojajo češ, da bodo sedaj revni jedli odpadke, pomije in da je sramota, da je do takšne spremembe sploh prišlo.

Kaj pa sploh pomeni oznaka “uporabno najmanj do”? Pri tej oznaki gre namreč za datum do katerega naj bi hrana ohranila optimalno stanje (izgled, aromo, okus, itd.), če je bila hranjena pod primernimi pogoji in še ni bila odprta. Hrana s to oznako bo po preteku tega datuma v večini primerov še vedno užitna, vendar morda ne bo tako okusna kot pa naj bi bila. To seveda ne pomeni, da bo nek proizvod užiten še deset let po preteku datuma, uporabiti je treba zdravo pamet!

Spletni portali in temperaturni rekordi Kritike

Sprašujem se, kako nizko moraš pasti, da vsak ***** dan na prvi strani svojega portala objaviš novico o temperaturnem rekordu? Ja, vroče je bilo, pa kaj? Tisti, ki želi vedeti kolikšna je točna vrednost temperature, ki jo še pradedje ne pomnijo, si lahko nabavi termometer in temperaturo izmeri sam.

Razumljivo je, da je poleti čas kislih kumaric, ampak ta sploh ne bi obstajal, če bi naši vrli portali tu in tam objavili tudi kako dobro zgodbo. Takšno kjer en človek z dobrim delom drugemu ali pa večim polepša dan ali pa življenje, ampak ne, če ne moreš zraven napisati: šokantno, ekskluzivno, katastrofa in “še ne pomnijo” pač novica očitno ne sodi na prvo stran (to ne leti zgolj na 24kur, ampak tudi druge portale, ki so se njihovi “kakovosti” v zadnjih letih strašljivo približali!). Nehal bom z branjem teh spletnih skrpucal pa bo problem rešen. Vsak dan pa res ne rabim brati slabih novic!

Over & out!

Namesto vklopa klime, izklopite porabnike Ali veste ...

Po nenavadno mrzlih dnevih je tukaj spet prava poletna vročina. Tisti, ki sedaj čofotajo na morju, to toplo pozdravljajo, meni pa ta vročina ni nič kaj všeč. Kljub jutranjemu in zvečernemu zračenju, ter skrbnemu zastiranju rolet in žaluzij se namreč pogosto temperatura v bivalnih prostorih povzpne krepko čez 25 °C. Nimam klime, zato sem zadnjič razmišljal kako bi poskrbel, da bi bilo v teh prostorih bolj znosno.

Ventilatorji odpadejo, saj z mešanjem zraka dajejo le lažen občutek hlajenja, v resnici pa kot vsaka delujoča električna naprava oddajajo toploto in prostor še dodatno segrevajo. Sploh pa je to blaženje posledic in ne izkorenini vzroka za višjo temperaturo.