100 modifikacij za Half-Life 1: stran 9

Chaos Theory

Chaos Theory se odvija v skrivnem državnem laboratoriju približno tri tedne pred incidentom v Black Mesi. Igrate Gordona Freemana, ki z ekipo raziskuje teorijo kaosa, v enem izmed eksperimentov pa gre nekaj narobe, zato vas teleportira na neko, vam neznano, lokacijo. Ko tukaj opravite določeno nalogo oz. dosežete cilj, je spet čas za novo teleportacijo v naslednjo mapo z nepovezano tematiko, in tako naprej. Ta koncept uporablja kar nekaj modifikacij na tem seznamu, nobena pa tega ne pojasni na tako prefinjen način.

Modifikacija sestoji iz šestih zelo raznolikih map, ki imajo precej neposrečen vrstni red, saj prihaja do nihanj v težavnosti. Uvodnemu zabavnemu boju proti Gargantui sledi potepanje po poplavljenih hodnikih z obilice Vortigauntov, potem pa se pa kar naenkrat znajdete v (pre)lahki stopnji na Xenu. Zatem se boste v labirintu hodnikov borili proti obilici odlično postavljenih vojakov in strojnic, kar je gotovo najtežji del igre, potem pa spet sledi zelo lahka stopnja z zombiji in Headcrabi. Konec je posvečen izmikanju helikopterju, ki je sicer zahtevno, ampak ga omili bogat nabor priboljškov. Igra na splošno ne skopari z municijo, na voljo pa je tudi obilica zdravstvenih paketov in baterij, zato priporočam igranje na Hard.

Arhitektura map je večinoma precej preprosta in polna ravnih površin, v oči še posebej bodejo dolgočasni labirinti hodnikov v pisarnah in neimpresivni Xen. Po drugi strani pa je na primer uvodna mapa odlično narejena, saj kar kipi od podrobnosti. Poleg borbe proti nasprotnikom je v igro vgrajenih tudi nekaj ugank, ki so večinoma precej standardne, nekaj pa je tudi zelo inovativnih. Zelo mi je bila všeč mapa s helikopterjem, v kateri so razporejeni kontejnerji, ki se sproti odklepajo, in vas tako počasi privedejo do raketometa, s katerim lahko tega nevarnega nasprotnika tudi pokončate. Za dokončanje sem porabil okrog 45 minut.

The Xeno Project

The Xeno Project se odvija na Xenu, na katerem je človeštvo začelo s procesom teraformiranja, da bi ga naredili prijaznejšega ljudem. Na enem izmed asteroidov se nahaja laboratorijski kompleks imenovan Xeno Project, v katerem znanstveniki raziskujejo tehnologijo portalov in v katerem je zaposlen tudi naš junak - Gordon Freeman. Zaradi vsesplošne skrivnostnosti, so odnosi med različnimi frakcijami zelo napeti, nekega dne pa med eksperimentom vojaki enostavno vdrejo v laboratorije in začnejo z morijo. Vam bo uspelo pobegniti? Pot do svobode vam bo prekrižala pestra paleta sovražnikov, ki sestoji tako iz ljudi, pošasti in mehanizacije. Srečevali boste raznovrstna bitja iz Xena, vojake, morilke, tanke, helikopterje in strojnice, da bo mera polna pa se boste morali še izogibati pastem. Zaradi izjemno dobre postavitve nasprotnikov in brutalnih zased, je igra vse prej kot enostavna, a hkrati nudi izjemno izkušnjo ljubiteljem akcije. Kljub precejšnji zalogi dobrot in pestri izbiri orožij, boste morali namreč k situacijam pristopiti na pravi način.

Mape sestojijo tako iz notranjih kot tudi zunanjih map, med katerimi neprestano prehajate. Zaradi prilagojene gravitacije, ki je posledica teraformiranja, in človeških struktur, boste imeli občutek, kot da igrate v preoblečeni okolici Black Mese. Sam videz zunanjih map je odličen, saj navduši tako arhitekturno kot tudi barvno. Notranje mape pa mi niso pustile tako dobrega vtisa. Sicer so v začetku narejene dobro in imajo dovolj podrobnosti, a so med njimi tudi takšne dolgočasne in puste, ne manjka pa tudi podvojenih sekcij, ki dajejo lažen vtis nelinearnosti. Situacija se precej poslabša proti koncu, ko med kiksi najdemo tudi napačna velikostna razmerja elementov. Škoda. Uganke so precej potisnjene v ozadje, še najbolj omembe vredne so skakalne preizkušnje, ki se v drugem delu igre nadgradijo še z modulom za dolge skoke. Za dokončanje igre sem na težavnosti Medium porabil okrog 45 minut.

Timeline 1

V seriji Timeline igrate Gordona Freemana, ki ga G-Man vpokliče, da bi rešil incident, ki ga je povzročila odpadna frakcija marincev. Slednji so namreč s pomočjo časovnega teleporterja odpotovali v preteklost in Nemškemu rajhu omogočili zmago v drugi svetovni vojni. Priporočam, da si ozadje zgodbe preberete pred začetkom igranja (readme.txt), saj tekom igranja ni tako dobro pojasnjena. Moram pa reči, da se mi je zdela ideja zelo dobra.

Mape so arhitekturno zelo osnovne, podrobnosti v začetnih stopnjah skoraj ni, se pa situacija tekom igranja izboljšuje, kar je pohvalno. Različni deli map so med sabo povezani, nekaj je tudi možnosti nelinearnega pristopa. Poti naprej so pogosto dobro skrite, nekaj je tudi miselnih ugank. Potovanje skozi čas pomeni, da boste videli raznolika prizorišča, v katerih se starodavna arhitektura dobro prepleta z modernejšo. Opozoril bi le, da si redno shranjujte, saj obstajajo presenečenja s časovno omejitvijo, ena izmed napak pa je bila tudi, da so se odprta vrata trajno zaprla, saj nisem dovolj hitro smuknil skoznje.

Napadali vas bodo večinoma vojaški nasprotniki, tu in tam pa se jim bodo pridružile še morilke in strojnice. Pošasti iz Xena praktično ni na spregled, pa še takrat, ko se z njimi borite, je njihov nabor izjemno omejen. Boji znajo biti kar težavni, saj je sovražnikov obilo in so dobro postavljeni, poleg tega pa v določenih delih igre resno primanjkuje zdravilnih paketov in baterij. Oborožitev sestavlja omejen nabor orožij iz izvirnega Half-Life, za municijo pa vam ni treba skrbeti, saj je je obilo - tudi eksplozivnih nabojev.

Vizualno me na začetku igra ni preveč navdušila, se je pa vtis kasneje precej popravil. Kar nekaj je skriptiranih dogodkov, ki pripomorejo k dobremu vzdušju. Za dokončanje igre sem na težavnosti Medium porabil okrog 1 uro in 45 minut.

Affliction

Affliction se odvija v Black Mesi ob neznanem času. Igro začnete nezavestni in ranjeni na tovornjaku, ki ga varujeta dve morilki. Vaš oklep H.E.V. se spet izkaže za zlata vrednega, saj vas oživi, ravno takrat pa po spletu naključij napade nezemeljski bombnik in vam tako omogoči pobeg. To je vse, kar ima ta modifikacija od zgodbe, preostanek je zgolj prebijanje cilja, ki ga boste dosegli v okrog 45 minutah. Oviral vas bo zelo skromen nabor nasprotnikov v novih preoblekah, v katerem se znajdejo le najšibkejše vrste iz Xena in pa obe vrsti vojakov. Njihova postavitev je dobra, kar nekaj pa je tudi skriptiranih presenečenj, a bo akcija zaradi nizke številčnosti na Hard komaj zadostila potrebam boljših igralcev. Metkov in priboljškov je na voljo obilo, še posebej za tiste, ki radi raziskujejo, je pa res, nabor (preoblečenih) orožij pa je po drugi strani precej skromen.

Zasnovi map bi glede kakovosti težko kaj veliko očitali, saj so stopnje večinoma vizualno všečne, imajo dobro geometrijo in osvetljevanje, kar nekaj pa je tudi zanimivih skriptiranih dogodkov, ki preoblikujejo okolico ali drugače popestrijo igranje. Deli stopenj so dobro povezani med sabo, veliko pa je tudi vračanja nazaj, pri tem pa se na že obiskanih delih pojavijo novi nasprotniki ali pa se mape kako drugače preoblikujejo. Mod se močno naslanja na mape iz izvirnika in drugih iger (npr. Uplink), a jih ne bistveno nadgradi, kar je precejšnja škoda - želel bi si več izvirnosti. Uganke so praktično neobstoječe, saj je že na daleč jasno, kaj je treba narediti. Izjemo zna predstavljati le kak gumb, ki izgleda kot lučka. V igri je tudi nekaj nesramnih pasti, ki jih ne morete zaznati, dokler vas ne poškodujejo.

Assault on Roswell

Assault on Roswell se odvija v kraju Roswell nekje v ZDA. Igrate britanskega tajnega agenta, ki je bil v bazo poslan, da bi raziskal izbruh skrivnostnega virusa, ki je morebiti celo nezemeljskega izvora. Za večjo uspešnost infiltracije se naš igrani lik preobleče v gordena (to piše v napisu, lol :) in se celo podvrže plastični operaciji.

Zasnova stopenj je ena izmed ključnih šibkih točk te modifikacije. Mape (še posebej na začetku) so sestavljene iz preprostih in skoraj praznih pravokotnih škatel v prostoru, ki so povezane z dolgimi in dolgočasnimi hodniki ali jaški. Poleg duhomorne praznine vtis dodatno poslabšajo monotone teksture, s katerimi so prelepljene stene, in pa očitne napake pri izdelavi. Občasno se lahko zgodi, da se boste zataknili brez možnosti vrnitve, zato si redno shranjujte. Kakovost izdelanih map narašča s časom igranja, zato je zaključek zelo spodoben. Pot naprej je občasno dobro skrita, v več primerih pa boste morali aktivirati stikalo in se vrniti daleč nazaj - zelo nadležno. Mape vsebujejo tudi skrivnosti in pasti.

Na poti do cilja vas bodo ovirali nasprotniki že znani iz izvirnika, ki so ponekod dobro postavljeni in predstavljajo zanimiv izziv, v drugih primerih pa so avtorji z njimi malo pretiravali. Tudi nabor orožja ni doživel bistvenih sprememb, posebno pa je to, da vam igra krepel ne servira na pladnju, ampak jih morate opaziti in pobrati. V nasprotnem primeru vas čaka dolga hoja nazaj. Municije in zdravilnih paketov je ravno prav, najdete pa jih v nenavadnih zlomljivih predmetih kot npr. škatlah, ki izgledajo kot eksplozivni naboji.

Videz igre se tekom igranja postopoma izboljšuje, lepa pa nikoli ni. Elementi so postavljeni brez nekega občutka za estetiko, višinska in velikostna razmerja so mimo, vse je izdelano zelo surovo. Občasno se vklaplja glasbena podlaga, trenutki pa niso vedno primerni. Na težavnosti Medium sem igro dokončal v okrog 2 urah.

CWC MapPack

CWC MapPack je modifikacija sestavljena iz med seboj povezanih map različnih avtorjev. Ker tematika ni bila dorečena, gre za zelo pester paket, ki pa nima zgodbe.

Kakovost mapiranja močno niha, žal pa v paketu ni mape, ki bi me res navdušila, saj ima prav vsaka izmed njih kakšno pomanjkljivost. Nekatere so arhitekturno preveč preproste, druge vsebujejo nelogične arhitekturne elemente, tretje pretiravajo s številom sovražnikov, četrte frustrirajo z nejasnimi nadaljevanji, zaradi katerih boste tavali v krogu, itd. Ker prehodi med mapami niso bili točno definirani, so izjemno divji in včasih celo okvarjeni, zato si redno shranjujte. Pogosto shranjevanje pa priporočam tudi zaradi hroščev in mest brez izhoda, ki jih v igri naravnost mrgoli. Tematika sega vse od notranjih do zunanjih map, prisoten pa je tudi Xen.

Sovražnike so avtorji pobrali iz izvirnika, njihovo število in postavitev pa sta odvisna od posameznika. Nekateri boji so ravno prav težki, da boste lahko v njih uživali, ponekod pa se boste lahko nasprotnikov znebili tudi na alternativen način. Municije je na težavnosti Medium dosti, enako pa velja za zdravilne pakete in baterije. Močno me je motilo, da mi ni prva mapa ponudila lomilke, in sem jo lahko pobral šele skoraj na koncu modifikacije.

Vizualno me večina map ni navdušila, so pa seveda svetle izjeme (Kane), ki imajo všečno postavitev elementov, osvetljevanje in tudi skriptirane dogodke. Za dokončanje sem porabil okrog 2 uri in pol.

Zubben

Modifikacija se odvija v raziskovalnem središču, ki se nahaja na planetu Zubben v ozvezdju Zajca. Po dolgoletnih izkopavanjih so tam zaposleni znanstveniki prišli do revolucionarnega odkritja, o katerem so seveda obvestili nadrejene. Ti so zaukazali takojšnjo zaustavitev izkopavanja, dokler do planeta na prispe raziskovalno plovilo U.S.S. Arizona, ki bo vsebovala usposobljeno ekipo za obravnavanje odkritja. Igrate enega izmed zaposlenih, Gordona Freemana mlajšega, ki ga iz globokega spanca zbudijo ravno ob prispetju plovila. Namesto znanstvenikov pa se iz U.S.S. Arizone usujejo vojaki, ki nočejo puščati nobenih prič. Vaša naloga je, da se prebijete do komunikacijskega stolpa zunaj baze in stopite v stik z enim izmed raziskovalnih plovil, ki kroži okrog planeta.

Kar se tiče zasnove map je prvi vtis zelo obetaven. V prvi tretjini so mape precej vizualno privlačne zaradi barvne sheme, uporabljenih tekstur in arhitekture, kljub temu, da je bila slednja precej oglata. Poleg prostorov znotraj raziskovalnega središča, se boste lahko naužili še precej Marsovske zunanjosti. Druga tretjina je vizualno razočaranje, zaradi kroničnega pomanjkanja virov svetlobe. Tako se boste morali po mapah prebijati z neprestano prižgano svetilko in v mikroskopskem snopu, ki jo ta ponuja, iskati dobro skrite poti naprej. Zadnji del v večini sestavlja šibko, a vseeno dovolj dobro osvetljena zunanjost, ki mi je spet všeč. Uganke večinoma sestojijo iz skakalnih izzivov, pritiskanja gumbov in aktivacije terminalov, med njimi pa so tudi izvirnejše. V stopnjah je tudi nekaj skrivnosti, ki ponujajo priboljške.

V igri se boste večinoma borili proti vojakom, ščepec nasprotnikov pa predstavljajo tudi strojnice in pošasti iz Xena (večinoma Headcrabi). Začetek je zelo divji, saj se morate z lomilko zoperstaviti vojaku z mitraljezom, ki vas čaka v zasedi. To se sicer dobro sklada s samo zgodbo, a bi lahko avtor vgradil tudi možnost pobega in tako napravil začetek manj frustrirajoč. Visoka težavnost bojev se ohranja vse do konca, saj so vojaki številčni in dobro postavljeni, pogosto pa se vam tudi pojavijo za hrbtom v najbolj dramatičnih trenutkih. Kar nekajkrat boste morali med bojem izvajati skakalne vragolije, najtežja pa je gotovo temačna sekcija, v kateri nasprotnike izdajajo zgolj bliski iz strelov pušk. Vaša orožarna je dokaj omejena, jo pa lahko razširite s skritimi orožji. Metkov in priboljškov je dovolj za težavnost Medium, na kateri boste igro zaključili v okrog 45 minutah.

Half Secret

V Half Secret igrate kemika imenovanega Dyson Poincare, ki je zaposlen v Black Mesi. Nekega dne med potjo na delo z vlakom pride do incidenta, ki je najbrž povezan s tistim v izvirniku, v njem pa izgubite zavest. Ko se končno zbudite, v kompleksu mrgoli sovražnikov, neke globlje zgodbe pa modifikacija ne vsebuje. Vse mape so notranje in so kar se tiče arhitekture zelo preproste, veliko je ravnih površin in malo elementov, zato izgledajo precej puste. Za popestritev poskrbijo poplavljene in zabarikadirane sekcije ter kar nekaj skriptiranih dogodkov. Čeprav je napredovanje večinoma linearno, je kar nekaj sekcij krožno povezanih in se razcepijo šele pred ponovnim priključkom v nov del. Ugank oz. spretnostih preizkušenj igra praktično ne vsebuje, tu in tam je treba kaj pritisniti ali pa pobrati varnostno kartico.

Povsem drugi obraz pa modifikacija pokaže, ko jo pogledamo z zornega kota, ki vključuje boje. Vašo spretnost bodo preizkušale vse vrste pošasti iz Xena, v bitke pa se bodo vključili tudi vojaki s podporo strojnic. Za veliko akcije poskrbijo tako dobre postavitve nasprotnikov, kot tudi njihova številčnost, vse skupaj pa je začinjeno še s skriptiranimi pojavitvami. Slednje si zaslužijo posebno hvalo, saj so pogosto izvedene tako, da se nasprotnik z napadom od daleč pojavi šele, ko ste že postavljeni pred stresno situacijo od blizu. Ta prijem bo od vas zahteval hitro reakcijo, hkrati pa je dovolj uravnotežen, da ni nepravičen. Nabor orožij je precej pester, saj se klasičnim krepelom pridružijo še redko videna nezemeljska orožja. Namesto Snarkov boste tako vihteli Chumtoade, raketomet pa je nadomeščen s eksplozivnimi netopirji imenovanimi Stukabat. Metkov in zdravilnih paketov je na meji za težavnost Hard, zato jo vsekakor priporočam izkušenejšim igralcem. Na tej težavnosti sem igro zaključil v okrog 45 minutah.

Hard

V Hard igrate agenta imenovanega Jeffrey Hard, ki ga delodajalec preoblečenega v Gordona Freemana pošlje v Black Meso, da bi preveril, zakaj se nihče ne odziva. Težave z igro nastopijo že takoj po uvodni sekvenci, saj tovornjak noče zapeljati vzvratno. Rešitev je v tem, da v konzolo vpišete map hard1, s preskokom pa ne boste izgubili nič. Druga moteča stvar so popolnoma spremenjene tipke, zato si jih pred igranjem ponastavite.

Kakovost map izjemno niha. Ene so kar dobre, z všečnim osvetljevanjem in skriptiranimi dogodki, druge pa so izdolbeni kvadri brez enega samega detajla. Poti naprej so pogosto kar dobro skrite, ne le preko stikal/gumbov, ki jih je treba pretakniti, ampak se nahajajo tudi na neočitnih mestih. Včasih se boste morali tudi vrniti nazaj v že obiskano območje, pripravite pa se na srdite spopade. Kar nekaj je zahtevnejših skakalnih preizkušenj.

Igra je težka in nepravična, po stopnjah mrgoli vojakov, pošasti iz Xena, strojnic, topov, raketometov, ostrostrelcev in laserjev. Grožnje so podkrepljene z živce parajočimi skriptiranimi dogodki, ki jim ni mogoče uiti nepoškodovan. Da bi bila mera frustracije polna, pa so v stopnje dodani še nadležni Snarki, ki se pogosto v trumah usipajo na vas. Glede nabora orožij ni presenečenj, metkov je ravno prav. Zdravilnih paketov in baterij je na težavnosti Easy komajda dosti, zato svetujem pogosto shranjevanje.

Vizualno igra ne navduši, občasno se vklopi glasbena podlaga. Za dokončanje boste potrebovali okrog 2 uri in pol, ta čas pa se lahko še precej podaljša zavoljo skritih nadaljevanj.

Hardman - in the City

Hardman - in the City se odvija v nekem neznanem mestu, katerega ulice so polne narkomanov, policistov in oboroženih članov kriminalne združbe. Igranje poteka na ulicah in znotraj zgradb, vsem delom pa je skupno, da imajo izjemno preprosto geometrijo, polno ravnih površin, in malo število elementov. Motile so me tudi številne nevidne stene, ki bi lahko bile rešene s pomočjo pregrad. Vtis rahlo popravijo teksture z dokaj visoko resolucijo, ki pa bi lahko bile mestoma bolj natančno položene. Začetek je relativno linearen, sčasoma pa se število stranpoti poveča, kar nekaj pa je tudi skrivnosti. Samo potovanje po mapah je dokaj razgibano, saj vas čaka lazenje po kanalizaciji in ventilaciji, vožnje z dvigali in vlaki, razbijanje pregrad, skakalni izzivi, pritiskanje gumbov, itd. Vsekakor precej boljše kot izdelek Pimp My Car izpod rok istega avtorja.

Edina vrsta nasprotnikov, proti kateri se boste borili, so vojaki, pri tem pa se boste lahko za pomoč obrnili tudi na številne ulične policiste. Umetna inteligenca zna biti pogosto nerodna, poleg tega pa je ob vašem prihodu v določen predel kar nekajkrat obrnjena stran od vas, a to le rahlo zmanjša splošno akcijo. Vojaki namreč večinoma nastopajo v ekipah, v določen predel se velikokrat zgrnejo iz vseh smeri, ne manjka pa tudi zased, ki vas bodo pogosto presenetile. Nevarnost povečajo granate, eksplozivni naboji in sekundarni streli iz šibrenice, ki se jih sovražniki ne bojijo uporabiti. Vašo oborožitev odklepate sproti, gre pa za dokaj omejen preoblečen nabor orožij iz izvirnika. Bolj vas bodo najbrž navdušili priboljški in municija, ki zadostujejo za igranje na Hard. Zaključek igre vas vrže v glavni meni, do njega pa sem se prebil v okrog 45 minutah.