Že en teden skoraj pošteno sneži. Začelo se je prejšnji teden v torek. Takrat sem se zaradi nepričakovane bolezni, ki mi je pokvarila načrte odpravil proti domu. Vožnja je potekala dokaj mirno. Na nekaterih postajališčih so bili parkirani številni tovornjaki, drugi so trmasto vztrajali. Imeli smo zamudo, vozili smo se namreč počasi. Prestop je bil pod vprašajem, a je šofer, ki je čakal hvalabogu poklical, če je kdo za naprej. Bila sva dva.

V Dravogradu torej prestop. Zapeljemo se čez most in tu že stojimo. Dva tovornjakarja sta zablokirala križišče. Zapora v obe smeri. Eden je celo zablokiral dovoz do Spara, tisti, ki so prišli nakupovati z avtomobilom so se morali domov odpraviti peš. Čakali smo na srečo le 10 minut, saj so s traktorjem in dvema kamionoma cesto nahitro splužili. Tovornjakarja sta ostala tam, mi smo nadaljevali. Upam, da sta dobila mastno kazen.

Vožnja je bila zanimiva. Avtomobil pred nami je v divjem manevru zaneslo počez po cestišču in iz 60 km/h je zmanjšal na 20 km/h. Avtobus teh težav ni imel, praktično se ni poznalo, da je sploh kaj snega na cesti. Med vožnjo smo prehitevali še enega tovornjakarja, ki je obtičal na klancu in je obupano tiščal vzvratno, da bi se umaknil s ceste.

V Radljah nisem bil z avtomobilom, zato so mogli priti pome. Ata je na srečo v prtljažnik dal motorko, pot si je namreč moral izkrčiti sam – veliko drevo je podrlo v cesto. O kakšnih cestarjih, ki bi splužili cesto, ni bilo ne duha ne sluha. Višina snega je bila takšna (med 20 in 30 cm), da je z avtomobilom (Golf) plužil sam. Pot nazaj je bila razburljiva. Še vedno nihče ni plužil (cestarje očitno plačujemo, da sedijo na riti), zato je avto metalo sem ter tja. Volkswagnov 4-motion se je odlično izkazal, saj nama je uspelo priti čisto do doma.

Na tem mestu bi se znesel nad cestarji. Ni čudno, da vsi besnijo čeznje, saj čakajo na zadnji moment. Le kdo pri zdravi pameti lahko pričakuje, da bo splužil vse ceste, če začne pri višini 10 cm? Sneg naletava in na enih odsekih bo 20, na drugih celo 30 cm preden bodo prišli do tja. Sami biseri.

Ceste so seveda cel teden ostale slabo splužene. Nikjer ni bilo izmikališč, le 1 m visoka ograda iz spluženega snega. Na to, da se bi mogoče dva avtomobila na tisti cesti srečala, očitno tisti, ki je plužil ni pomislil. Na srečo je sosed vzel stvar v svoje roke in dodatno splužil cesto ter uredil izogibališča.

No, pustimo cestarje ob strani. Sneg je naletaval in kar nekaj dreves je klonilo pod njegovo težo. Danes je recimo eno drevo je povzročilo padec drugega in tretjega, ki se je nemarno naslonilo na našo hišo. Zadeva se je zgodila praktično v trenutku, na srečo ni bil nihče poškodovan. Fasada in streha pa sta jo tudi dobro odnesli.

V vseh teh dnevih so me najbolj jezili izpadi elektrike, ki zagotovo niso ugodno vplivali na računalnik. No nič hudega, sem v svetlobi telefona sestavljal Tangram :). Sedaj se je stanje stabiliziralo in nemoteno lahko napišem ta prispevek. Kako je pa trenutno stanje?

Takšno :S

Komentarji obiskovalcev5 komentarjev, dodajte svojega

Dodajte komentar

Objavi komentar

Δ