Ne vem zakaj sem včeraj šel na avtobus, ki pelje iz Ljubljane ob 16.10. Na prestopu v Dravogradu sem stopil na avtobus, ki naj bi peljal do Radelj. Usedel sem se in čakal, da se odpeljemo, ko sem opazil, da je ena izmed potnic posodila šoferju telefon (njegov je namreč odpovedal). Postal sem pozoren na to in ugotovil, da je z avtobusom nekaj narobe. Enostavno ni potegnil, kljub visokim obratom. Komaj smo uspeli premagati klanec z glavne postaje, potem pa je šlo dokaj dobro do Mute, kjer sta dve potnici izstopili in s šoferjem sva ostala sama.

Rekel mi je da naj upam, da bova prišla čez Radeljski klanec, vendar sem jaz resno dvomil, da bo uspelo. Na poti do klanca sva imela dokaj dober zalet, dokler nisva prišla do vznožja, tam pa je avtobus odpovedal pokornost in ni hotel potegniti.

Šofer se je brezupno boril z naravo, ki je tam postavila tisti grdi klanec, a enostavno ni šlo. Avtobus je potisnil na eno stransko cesto, nato pa preko mojega telefona poklical v avtomehanično delavnico. No, še sreča, da sem bil še jaz na avtobusu, v nasprotnem primeru bi se moral namreč peš napotiti do doma, ker mu telefon, kot sem že omenil ni delal. Povrhu tega pa je zamudil še film na katerega se je pripravljal celi teden. Ko ima vrag mlade jih ima res obilo.

Nekaj časa sva čakala, nato pa je mimo pripeljal avto, ki ga lahko pelješ z izpitom za moped. Obstal je in mislila sva, da bo kaj pomagal, ampak očitno je tudi njemu mašina odpovedala pokornost. Lol :)

Na srečo je zatem prišel mimo en starejši šofer, ki je mene in lastnika moped-avta zapeljal do Radelj. Domov sem prispel le s 50 minutno zamudo.

Komentarji obiskovalcev5 komentarjev, dodajte svojega

Dodajte komentar

Objavi komentar

Δ