100 modifikacij za Half-Life 1: stran 2

Navodila za namestitev

Po prenosu datoteke priporočam, da pred namestitvijo preverite, če je bil uspešen:

  1. namestite brezplačno orodje HashCheck Shell Extension
  2. kliknite z desno na datoteko in izberite zavihek Checksums
  3. primerjajte vrednost MD5 iz programa z vrednostjo objavljeno v okvirčku MD5 na strani

Modifikacije namestite tako, da bodisi razširite arhiv (uporabite brezplačni 7-Zip) v mapo z igro Half-Life ali zaženete namestilnik. Privzeta mapa za različico WON je C:\Sierra\Half-Life\, za različico Steam pa C:\Program Files\Steam\SteamApps\common\Half-Life\. Po namestitvi morate ponovno zagnati Steam, modifikacija pa se bo pojavila v sekciji Uncategorized.

Steam Half-Life namestitev modifikacije

Seznam modifikacij

Razvrsti seznam po: imenu naraščajoče, oceni padajoče ali dolžini padajoče

Ob omembi imena Boreality bodo vsi ljubitelji Half-Life 2 zastrigli z ušesi v upanju, da gre za skrito referenco na raziskovalno ladjo Borealis, ki naj bi jo uzrli v nikoli izdani tretji epizodi. Žal gre najbrž le za naključje, saj je modifikacija izšla več let pred omembo Borealisa v Episode 2. Igrate Gordona Freemana, ki je moral po neuspešnem poskusu bega zapustiti reševalni helikopter s padalom. Ob doskoku se znajde na zasneženem kraju, v bližini pa je majhna koča, ki izgleda dokaj varno.

Arhitekturno je igra kar všečna. Zgornji bivalni prostori dobro prehajajo v orjaški kompleks pod zemljo, do cilja vodi ogromno poti, kar pomeni, da boste imeli veliko svobodo pri raziskovanju. Marsikoga pa zna ta odprtost zmesti, zato je to dvorezen meč. Kar nekaj je sprehajanja po temi in plavanja, ni pa tega toliko, da bi postalo frustrirajoče. Miselni izzivi so kar zanimivi, niso pa pretirano težki. Po stopnjah so razporejene pošasti iz Xena: Headcrabi, Alien Slaves, Bullsquids, ki vas znajo marsikdaj presenetiti, so pa s Headcrabi definitivno pretiravali, saj proti koncu postanejo že nadležni. Proti nasprotnikom se borite z vašo lomilko, revolverjem in šibrenico, več orožij ni. Municije je ravno prav, enako pa velja tudi za zdravilne pakete in baterije, razsipneži bi pa znali imeti težave.

Z izjemo snega in ledu, ni vizualnih presenečenj. Občasno se vklopi glasbena podlaga, na voljo pa je tudi govor po meri. Za dokončanje igre na težavnosti Medium boste potrebovali okrog 1 uro in četrt. Training room in bonus stopnja sta enaki, zato priporočam, da prvega ne igrate, saj boste brez HUD-a.

Zaslonska slika za Boreality

Dolžina:  1 ura 15 min

Velikost: 5.52 MiB

MD5

V Brave Brain igrate znanstvenega sodelavca Thomasa Redgrava, ki je zaposlen v laboratorijih Black Mesa. Po prezgodnjem dospetju v službo, se odpravite na vadišče (Hazard Course), da bi obnovili vaše spretnosti, takrat pa gre vse narobe. Zgodba se odvija vzporedno z dogodki v izvirniku, kar nekajkrat pa se vaša pot križa z junaki iz Half-Life in razširitev. Dogajanje vam ponekod pojasnijo NPC-ji, bi pa lahko bil govor po meri boljši.

Zasnova map se zelo močno naslanja na mape iz izvirnika in razširitev, nekaj pa jih je celo neposredno povzetih. Po eni strani je tako arhitektura zelo dobra, mape pa tudi vizualno prepričajo, po drugi strani pa stopnjam manjka izvirnosti. Moteči so tudi določeni vmesni deli, ki so izdelani izjemno preprosto, na nekaterih pa je povsem zgrešeno osvetljevanje. Ne navduši tudi segment na Xenu, ki pa je na srečo dokaj kratek. Stopnje so zadovoljivo povezane med sabo, moti pa pretiravanje z lezenjem po prezračevalnih jaških in ceveh. Uganke poleg pritiskanja gumbov vsebujejo kar nekaj skakalnih izzivov (imate tudi modul za dolge skoke), tu in tam pa boste morali do cilja pripeljati NPC-ja in ga tudi obvarovati pred sovragi. Na kar nekaj mestih se deli map tudi skriptno preoblikujejo, kar je zelo dobro izvedeno.

Nabor nasprotnikov je povsem klasičen in obsega vse vrste človeških ter omejen nabor Xenovskih nasprotnikov. Postavitve sovražnikov me večinoma niso najbolj prepričale, saj je bil večji poudarek na številčnosti, so pa bile toliko boljše skriptirane pojavitve nasprotnikov. Slednje poskrbijo za kar nekaj dramatičnih trenutkov, še posebej, če imate malo življenjskih točk. Omejenemu izboru orožij iz izvirnika se v eni izmed stopenj pridruži premična strojnica, kar se mi je zdela odlična ideja, bi pa lahko bila bolj dodelana. Streliva, zdravilnih paketov in baterij je ravno prav, da boste lahko igro dokončali na Hard, za ta dosežek pa boste potrebovali okrog 1 uro in pol.

Zaslonska slika za Brave Brain

Dolžina:  1 ura 30 min

Velikost: 14.13 MiB

MD5

V modifikaciji Breakdown igrate Jonathana Wooda, ki je zaposlen v Black Mesi. Igra se odvija vzporedno z izvirnikom in incidentom, ki je povzročil vdor bitij iz Xena. Prave zgodbe v resnici ni, saj se morate zgolj prebiti od začetka do konca, izkušnja pa je v veliki meri linearna. Začetek je dokaj težaven, saj morate brez H.E.V. ščita najti lomilko, nato pa z njo precej dolgo vztrajati proti Headcrabom in Vortigauntom. Proti koncu se jim pridružijo še Alien Grunts, sicer raznolik preostanek, pa ni omembe vreden. Bolj nevarni so raznoliki vojaki, ki jih je avtor premetno postavil v labirinte iz zabojnikov, ponekod pa se jim morate tudi izogniti s skrivanjem in plazenjem. Nabor orožij je dokaj skromen, je pa metkov in zdravja dovolj, da na Medium ne bi smeli imeti pretiranih težav, kljub precejšnjem nihanju težavnosti.

Stopnje sestojijo iz mešanice med seboj povezanih zunanjih in notranjih map. Arhitektura je spočetka precej groba, je pa res, da jo izboljšajo določene podrobnosti, poleg tega pa se z napredovanjem proti koncu precej izboljšuje. Sam potek igranja je z izjemo velikega števila hodnikov precej raznolik, saj se podite po pisarnah, laboratorijih, kanalizaciji, peščeni in kamniti puščavi, ne manjka pa tudi plezanja in skakalnih preizkušenj. Uganke ne obsegajo zgolj pritiskanje gumbov, ampak morate najti ključe, skrite prehode, voditi NPC-je, da vam odprejo, itd. Igranje popestrijo tudi skriptna presenečenja in občasna glasba. Do konca, ki je zgolj vabilo v preigranje nadaljevanja, sem potreboval okrog 45 minut.

Zaslonska slika za Breakdown

Dolžina:  45 min

Velikost: 5.09 MiB

MD5

Breakdown 2: Afterwards je neposredno nadaljevanje dogajanja iz prvega dela. V njem so vas (dr. Jonathana Wooda) vojaki uspeli zajeti in vreči v improvizirano jetniško celico, ki pa je bila slabo izbrana. Ko ste se prebudili, ste namreč uspeli pobegniti, a pot do rešitve bo še dolga. Ste namreč v povsem nepoznanem delu Black Mese, zato imate omejene dostope in ne veste točno, kam morate iti. Za razliko od predhodnika ima drugi del zgodbo, ki je mestoma sicer luknjičasta, a mi je bila dokaj všeč. Odkrivate jo s pomočjo vmesnih sekvenc, samogovorov in skozi prebrane beležke, ki ležijo naokoli. Nekaj je tudi govora po meri, ki bi lahko bil bolje posnet.

Če predhodnik ni ravno navdušil z kakovostjo izdelave map, pa je nadaljevanje izboljšano na praktično na vseh področjih. Mape so kompleksnejše, vsebujejo več podrobnosti in novih tekstur, imajo odlično postavitev elementov in osvetljevanje, vse skupaj pa dobro zaokroži še dobra povezanost delov. Stopnje vsebujejo kar nekaj alternativnih poti do cilja, kar nekaj je hoje nazaj, na voljo pa so tudi naloge, ki jih lahko opravite v poljubnem vrstnem redu. Vse to močno poveča občutek nelinearnosti. Igranje je zelo raznoliko, saj je nabor ugank precej pester in obsega vse od pritiskanja gumbov, iskanja dostopnih kartic, vodenja NPC-jev pa do skakalnih izzivov. Škoda je le, da so nekateri miselni problemi preveč očitni, ni mi pa bila tudi všeč sicer inovativna, a dolgočasna vožnja z avtomobilom.

Nabor nasprotnikov je precej raznolik in vsebuje obširen nabor bitij iz Xena, med katerimi so tudi preoblečena ali drugače modificirana. Zelo všeč so mi bili tako odpornejši in nevarnejši Houndeyes, ki niso bili več zgolj kanonfuter, ampak resen nasprotnik. Kasneje se paketu pridružijo še vojaki z mitraljezi, šele proti koncu pa se pojavijo tudi zelo nevarni napadalci s šibrenico. Težavnostna krivulja je precej bolj položna kot v predhodniku, čeprav ne manjka skriptiranih presenečenj in odličnih zased. Nabor orožij je zelo omejen in se odklepa sproti, za razliko od predhodnika pa lahko pištolo poberete že zelo zgodaj. Odsotnost šibrenice do zadnjega dela se močno pozna, a hkrati igralca prisili v bolj taktično igranje. Količina metkov in zdravilnih paketov bo boljšim igralcem omogočala veliko užitkov na težavnosti Hard, vsem preostalim pa priporočam igranje na Medium. Za dokončanje sem potreboval okrog 1 uro in pol.

Zaslonska slika za Breakdown 2: Afterwards

Dolžina:  1 ura 30 min

Velikost: 15.58 MiB

MD5

V Case Closed igrate hišnika imenovanega Bob Dewey, ki je zaposlen v kompleksu Black Mesa. Čisto običajen delovni dan se prelevi v nočno moro, ko pride do incidenta, v katerem Black Meso preplavijo nezemljani iz Xena. Ko se po strmoglavljenju dvigala končno zbudite, se vklopi vaš preživetveni nagon. Čim prej se želite prebiti na površje, a naloga vsekakor ne bo enostavna.

Mape so arhitekturno zadovoljive, bi pa lahko tu in tam vsebovale kakšno podrobnost več. Moteči so predvsem suhoparni hodniki polepljeni z betonsko teksturo. Nabor map vsebuje tako notranje kot tudi zunanje mape, izjemno všeč pa mi je bila stopnja z mešanico laboratorijev Xena. Z izjemo preklopa določenih stikal, v igri ni ugank, kar je precejšnja škoda. Nekateri dogodki, ki se ob preklopu sprožijo so precej logični, spet drugi se zdijo nepovezani. Kar nekajkrat morate za napredovanje uničiti dele stopenj, kar je precej dobro izvedeno, pohvalni so tudi številni skriptirani dogodki. Potek igranja je skoraj popolnoma linearen, izjema so zgolj določene stranpoti, na katerih najdete priboljške.

Nabor nasprotnikov prihaja večinoma iz vojaških vrst, zelo pestra pa je tudi zastopanost pošasti iz Xena. Odlična postavitev sovražnikov in razna zahrbtna presenečenja vam bodo dala dosti dela, tako da boste med napredovanjem komajda kaj zadihali. Nasprotniki skoraj vedno nastopajo v paru, zato boste moralo situacijo reševati taktično, še posebej, če so naokoli razpostavljene tudi pasti. Ponekod potekajo tudi spopadi med različnimi frakcijami, ki jih lahko izkoristite v svoj prid. Nabor orožij je standarden, a vsebuje zgolj človeška orožja. Municije in zdravilnih paketov je na težavnosti Medium dovolj, na Hard pa bo vladalo že konkretno pomanjkanje.

Škoda le, da je igra tako kratka. Do konca, ki je name naredil močan vtis, sem namreč potreboval zgolj 1 uro.

Zaslonska slika za Case Closed

Dolžina:  1 ura

Velikost: 12.93 MiB

MD5

V Castle Creep igrate tajnega agenta Gordona Freemana, ki je dobil nalogo eliminirati bogatega poslovneža Edwarda Marsdena. Slednji je pred enim letom kupil grad družine Von Creep in ga pretvoril v zasebno utrdbo, iz katere nadzira nelegalne operacije. Govori se tudi, da v gradu potekajo genetski eksperimenti, v katerih ljudi in živali pretvarjajo v bojne pošasti. Zgodba se sliši precej zanimivo, več o njej pa lahko preberete v priloženi datoteki Mission.txt.

Prizorišča so sestavljena iz grajske arhitekture, ki se dokaj grobo preliva v modernejše laboratorije. V oči zelo bode velikost vseh stvari, saj izgleda kot da v gradu živi velikan. Večina grajskih prizorišč je narejenih zelo preprosto brez vsakršnih podrobnosti. Hodniki in sobe so večinoma prazne, če se pa v njih že karkoli nahaja, pa gre ponavadi za manjše število predmetov. Laboratoriji so po drugi strani popolno nasprotje, saj so zaradi dobre postavitve elementov in uporabljenih tekstur precej manj monotoni. Stopnje so precej nelinearne, saj lahko pogosto izbirate pot do cilja, kar nekaj pa je tudi vračanja nazaj. Uganke so kar zabavne in niso omejene zgolj na pritiskanje gumbov, ampak je treba včasih premagati tudi kakšno oviro s skakanjem ali pa uporabiti sive celice. Na nekaj mestih se lahko tudi zataknete, zato si redno shranjujte, v mapi 4 pa se ne premaknite predaleč od bombe, saj se prehod stopnje ne bo sprožil pravilno.

Med potepanjem po gradu vas bodo napadali tako vojaki kot tudi mutirane pošasti, ki so v resnici bitja iz Xena. Boji z njimi so zaradi pomanjkanja zdravilnih paketov in baterij kar težki, a s preudarnim igranjem ne bi smeli imeti težav s težavnostjo Medium. V kar nekaj situacijah se lahko namreč pretihotapite na optimalnejšo pozicijo, raziskovalci pa lahko najdejo tudi kakšno močnejše skrivno orožje. Videz igre vzbuja mešane občutke zaradi nihanja v kakovosti izdelave, se pa vtis rahlo popravi s pomočjo vmesnih sekvenc in skriptiranih dogodkov. Za dokončanje igre sem porabil okrog 1 uro.

Zaslonska slika za Castle Creep

Dolžina:  1 ura

Velikost: 3.84 MiB

MD5

Chaos Theory se odvija v skrivnem državnem laboratoriju približno tri tedne pred incidentom v Black Mesi. Igrate Gordona Freemana, ki z ekipo raziskuje teorijo kaosa, v enem izmed eksperimentov pa gre nekaj narobe, zato vas teleportira na neko, vam neznano, lokacijo. Ko tukaj opravite določeno nalogo oz. dosežete cilj, je spet čas za novo teleportacijo v naslednjo mapo z nepovezano tematiko, in tako naprej. Ta koncept uporablja kar nekaj modifikacij na tem seznamu, nobena pa tega ne pojasni na tako prefinjen način.

Modifikacija sestoji iz šestih zelo raznolikih map, ki imajo precej neposrečen vrstni red, saj prihaja do nihanj v težavnosti. Uvodnemu zabavnemu boju proti Gargantui sledi potepanje po poplavljenih hodnikih z obilice Vortigauntov, potem pa se pa kar naenkrat znajdete v (pre)lahki stopnji na Xenu. Zatem se boste v labirintu hodnikov borili proti obilici odlično postavljenih vojakov in strojnic, kar je gotovo najtežji del igre, potem pa spet sledi zelo lahka stopnja z zombiji in Headcrabi. Konec je posvečen izmikanju helikopterju, ki je sicer zahtevno, ampak ga omili bogat nabor priboljškov. Igra na splošno ne skopari z municijo, na voljo pa je tudi obilica zdravstvenih paketov in baterij, zato priporočam igranje na Hard.

Arhitektura map je večinoma precej preprosta in polna ravnih površin, v oči še posebej bodejo dolgočasni labirinti hodnikov v pisarnah in neimpresivni Xen. Po drugi strani pa je na primer uvodna mapa odlično narejena, saj kar kipi od podrobnosti. Poleg borbe proti nasprotnikom je v igro vgrajenih tudi nekaj ugank, ki so večinoma precej standardne, nekaj pa je tudi zelo inovativnih. Zelo mi je bila všeč mapa s helikopterjem, v kateri so razporejeni kontejnerji, ki se sproti odklepajo, in vas tako počasi privedejo do raketometa, s katerim lahko tega nevarnega nasprotnika tudi pokončate. Za dokončanje sem porabil okrog 45 minut.

Zaslonska slika za Chaos Theory

Dolžina:  45 min

Velikost: 2.50 MiB

MD5

Chemical Existence je modifikacija, ki je bila prvotno ustvarjena za Quake 2, avtorji pa so med procesom izdelave presedlali na modernejši in zmogljivejši pogon GoldSrc, ki poganja Half-Life. Igrate protagonista imenovanega Reece Max, ki se odpravi na obisk k sestri živeči v mestu Motashe. Ob prispetju opazi, da je mesto nenavadno prazno, po ulicah pa se potepajo džankiji. Med vožnjo naleti na zasedo, ki ji uspe uiti, a nevarnosti še zdaleč ni konec. Zgodba se sliši zanimivo, a sem ji zelo težko sledil, saj se je zdelo, da je brez repa in glave.

Modifikacija je gotovo precejšen šok za nekoga, ki je navajen klasičnih paketov map za Half-Life. Zasnova stopenj je arhitekturno precej preprosta, občasno temačna, na trenutke spominja na Unreal in Unreal Tournament. Nadaljevanja znajo biti dobro skrita, zato boste morali napeti oči. Dobesedno, saj je svetilka pričvrščena na brzostrelko (desni klik), to pa dobite šele kasneje v igri. Ogromno je skriptiranih dogodkov, mogoče celo preveč, saj se včasih zdi, kot da so jih dodali v stopnjo, samo zato, ker so to lahko naredili, in ne zato, da bi prispevali k samem odvijanju zgodbe. Nekaj je tudi skakalnih preizkušenj, pri katerih morate biti pozorni na vrstico z vzdržljivostjo, ki se nahaja na dnu zaslona.

Tekom potepanja po stopnjah boste naleteli na različne med sabo sprte frakcije (pošasti, vojaki in pankerji), ki so vam sovražne, njihove medsebojne boje pa lahko izkoristite za izogib spopadom. Umetna pamet ima resne težave s pravilno aktivacijo, zato bodo NPC-ji pogosto stali kot kup nesreče in čakali, da jim odrobite glavo. Aktivna AI je po drugi strani zelo nevaren nasprotnik, še posebej zaradi skoraj nadnaravne natančnosti in smrtonosnosti uporabljenega orožja. Arzenal je izjemno pester, a ker je municije na tone in so streli v glavo tako uničujoči, sem večinoma uporabljal zgolj brzostrelko in tu in tam granate. Zdravljenje poteka preko kemičnih koktajlov, ki jih lahko pobirate tudi v obliki injekcij in uporabite za kasnejše zdravljenje.

Grafična podoba si zavoljo vseh prilagoditev zasluži hvalo, stopnje pa so me pustile hladnega. Prisoten je tudi odličen govor, tu in tam pa se vklopi tudi glasbena podlaga. Celokupen paket bo marsikomu zelo všeč, jaz pa se enostavno nisem mogel vživeti v konfuzno zgodbo in spremenjene mehanike. Za dokončanje sem na težavnosti Medium porabil okrog 2 uri in pol.

Zaslonska slika za Chemical Existence

Dolžina:  2 uri 30 min

Velikost: 66.60 MiB

MD5

Chronicles - Episode One je modifikacija, ki predstavi alternativno zgodbo izvirni Half-Life zgodbi. Temelji namreč na možnosti, da bi nekje na poti, ki jo ubira Gordon, eksplodirano letalo odprlo cel kup drugih možnosti. Ideja je zanimiva, prav tako pa tudi izvedba, ki vas bo z nekaterimi težavnimi boji zaposlila kar za nekaj časa ... za dvajset minut :), mogoče pol ure, če boste igrali na Hard. Žal gre za nedokončano modifikacijo, ki v zgodbo pripelje eno alternativno brzostrelko, ki je roko na srce, sploh nisem pretiroma uporabljal.

Dolžina:  20 min

Velikost: 7.88 MiB

MD5

V Cleaners Adventures igrate hišnika imenovanega Bryan Anderson, ki je zaposlen v laboratorijih Black Mesa. Med vožnjo na njegovo delovno mesto se njegov tramvaj polomi in junak omedli. Po prebujenju Bryan odkrije, da so Black Meso preplavile nezemeljske pošasti, ura pa že odšteva minute, do vpada vojakov, ki bodo prišli počistiti prizorišče.

Mape v modifikaciji so dokaj raznolike in se dobro vključijo v izvirno zgodbo, večinoma na račun podobnega sloga. Alternativne razvejitve dajejo občutek nelinearnosti, ki pa je zgolj navidezna, saj skozi igro obstaja zgolj ena pot. Tu in tam boste našli stranpoti, ki vas nagradijo z bonusi, ne gre pa za igro, ki bi bila ljubljenka raziskovalcev po duši, kar dokazujejo številne prazne škatle. Veliko je lezenja po ventilacijskih sistemih in ceveh, morda celo preveč. Ne manjka tudi pasti, zato si pogosto shranjujte. Velika neumnost je NPC s šibrenico, ki bi moral preživeti vožnjo z dvigalom, a je zaradi hroščatosti dvigal seveda ne. Posledično zadnje tretjine igre (Xen) ne boste igrali brez uporabe kod.

Sovražniki niso tako gosto postavljeni, da bi bili nevarni, so pa pogosta presenečenja, kjer se teleportirajo za hrbet in vam poberejo življenjske točke. Večina je poznanih že iz izvirnika in razširitev, imajo pa določene prilagoditve, ki jih naredijo bolj zaguljene. Nabor orožij je standarden, orožja sproti odklepate. Municije je dosti, enako pa velja tudi za zdravilne pakete. Baterij ni, za ščit morate pobirati opremo, ki jo nosijo varnostniki.

Grafična podoba je gotovo adut igre, pa ne le zaradi polepšanih modelov NPC-jev in orožij, temveč zaradi same zasnove stopenj, ki je vizualno odlična. K dobremu vtisu pripomorejo tudi skriptirani dogodki in glasbena podlaga. Modifikacija vsebuje tudi govor v ruščini, na srečo pa so napisi in tekst v igri pa angleščini. Na težavnosti medium sem za igro porabil okrog 2 uri, če vam uspe rešiti NPC-ja s šibrenico pa času prištejte še slabo uro.

Zaslonska slika za Cleaners Adventures

Dolžina:  2 uri

Velikost: 117.52 MiB

MD5

Vam je vsebina všeč? Delite jo na: