Paradni konj ukrajinskega razvijalca iger GSC Gameworld je bila dolgo časa serija Cossacks, od katere sem preigral (in ocenil) zelo dobro prvo trilogijo. Z izidom prvoosebne streljačine S.T.A.L.K.E.R.: Shadow of Chernobyl, ki je skoraj obtičala v razvoju, pa je studio ubral novo smer in prodajne številke so bile izvrstne. Čeprav je bilo nadaljevanje, S.T.A.L.K.E.R.: Clear Sky, sprejeto bolj mlačno, smo leta 2009 dočakali še sklepni del trilogije. S.T.A.L.K.E.R.: Call of Pripyat je izšel v času, ko se je studio že soočal z resnimi težavami, a je bil kljub temu dobro sprejet. Svoj preporod je doživel leta 2025 pod imenom S.T.A.L.K.E.R.: Legends of the Zone Trilogy, a sem se zaradi politične cenzure in tehničnih težav odločil, da se v Cono raje vrnem z izvirnikom, podprtim z modifikacijami. Kako se obnese danes, pa izveste v nadaljevanju.

Zgodba in igranje

S.T.A.L.K.E.R.: Call of Pripyat je postavljen v čas po dogodkih iz Sence Černobila in se odvija v alternativni resničnosti. V slednji je prvi eksploziji v jedrski elektrarni Černobil sledila še ena, ki je bila posledica neposrečenega eksperimenta z noosfero (mentalno sfero Zemlje), v katerem se je pojavila Cona (The Zone). Poleg močnega jedrskega sevanja, ki je onesnažilo obsežno območje okrog elektrarne, so se v njem pojavili tudi nadnaravni pojavi (anomalije), ki so proizvajali dragocene artefakte in privabljali lovce na dragocenosti — t. i. Stalkerje. Igrate majorja varnostne službe SBU Aleksandra Degtjareva, ki ima nalogo, da razišče skrivnostna strmoglavljenja petih helikopterjev ukrajinske vojske. Ti so bili v okviru misije Operation Fairway poslani v elektrarno, da bi prevzeli nadzor nad njo, in tako končno odpravili brezvladje, a je očitno šlo nekaj narobe. Všečna zgodba se ne pripoveduje le prek pogovorov, temveč so del nje tudi vmesne sekvence, ustvarjene s pogonom, nekaj pa se razkrije tudi s pomočjo najdenih dlančnikov in dokumentov. Vaš PDA tudi tokrat služi kot priročen zemljevid in omogoča preklapljanje med aktivnimi misijami.

Igralni svet v Klicu Pripjata je precej manjši od predhodnikov in je sestavljen zgolj iz treh območij, a se odkupi z odsotnostjo nalagalnih zaslonov in ponovno vključitvijo podzemnih sekcij, ki serijo vrnejo v čase SoC, v katerem sem zelo užival. Začnete v izsušenem koritu reke (Zaton), ki je postalo obsežno močvirje, posejano z zarjavelimi ladjami, na robu katerega se nahajajo zapuščeni industrijski obrati. Za dovolj cekinov vas vodič popelje v okolico tovarne Jupiter, katere osrčje predstavlja železniška postaja, okrog nje pa so razmetane vasice, tovarne in skladišča. Zadnje območje je propadajoče mesto Pripjat, v katerega morate najti pot sami, odsotnost zavezniških enot pa mu daje srhljiv pridih. V raziskovanju delov območij sem zelo užival, saj je vsak ponujal nek nov izziv, in mirne duše lahko rečem, da so zmanjšanje igralnega območja zelo uspešno nadomestili s samo zanimivostjo lokacij.

V glavni igralni veji vas čaka okrog dvajset nalog, kar nekaj pa jih lahko opravljate hkrati, kar daje občutek nelinearnosti. Stranskih misij je bistveno več in niso zgolj tipa ubij tega ter prinesi to, temveč so med njimi tudi kompleksnejše, ki zahtevajo raziskovalni vložek ali pa izpolnjene predpogoje, da se zaključijo. Predmeti, ki jih med izpolnjevanjem nalog najdete, nimajo nujno zgolj enega prejemnika, temveč se je treba včasih odločiti, komu jih boste dali, lahko pa jih seveda enostavno prodate. Izvajanje stranskih nalog ni namenjeno zgolj pridobivanju finančnih sredstev in izboljšanih predmetov, temveč se pozna tudi na vaših odnosih z drugimi NPC-ji in koncu, kjer se predvajajo posledice vaših odločitev.

V S.T.A.L.K.E.R.: Call of Pripyat je, podobno kot v predhodnikih, prisotnih več frakcij, a so odnosi med njimi tokrat bolj urejeni, zato se napadajo zgolj redko. Najštevilčnejši so samotarji (Loners), ki jih najdete praktično povsod v prvih dveh območjih, medtem ko v opustošenem Pripjatu prevladujejo verski fanatiki Monolith. Duty, ki si prizadeva za uničenje Cone, in Freedom, ki poskuša to preprečiti, sta zakopala bojno sekiro in se nahajata na osrednji železniški postaji Yanov, od koder pošiljata patrulje, ki varujejo območje. Banditi tokrat niso privzeto sovražni, se pa odzovejo na vsak vdor v svoje zaščiteno območje, kar velja tudi za plačance. Med izpolnjevanjem misij si lahko med NPC-ji izberete pomagače, ki so dovolj sposobni, da se boste lahko spopadli tudi z večjimi skupinami.

Če so se v Clear Sky človeškim frakcijam podredile vse ostale nevarnosti, pa se je Call of Pripyat spet vrnil h koreninam, saj v njem pošasti kar mrgoli. Po travnikih harajo tropi divjih prašičev in zveriženih različic domačih svinj (Flesh), ki predstavljajo hrano za krdela divjih psov. V trstičevju se skrivajo nevidni krvosesi (Bloodsuckers), ki vas popraskajo in zgrabijo za vrat, medtem ko iz jam lezejo šnorklji (Snorks), ki vas presenetijo s skokom in izdatno brco. Poltergeist vas nadleguje s svojimi nadnaravnimi močmi tako, da v vas luča predmete, škrat Burer pa vam zna celo iztrgati orožje in se odeti v ščit neranljivosti. S telepatijo se na vas spravi tudi Controller, ki preko nje povzroča zajetno psihično škodo. Težkokategornika sta dva, in sicer orjaška gmota mesa (psevdovelikan) ter dvoglavi lev brez dlak (Chimera), ki je gotovo najsmrtonosnejša pošast v igri. Vrnili so se tudi zombiji, ki jih je sicer manj, a so v skupinah vseeno izjemno nevarni.

Zaradi same zasnove map, kjer sevanje ne služi več omejitvi prehoda med njimi, so radioaktivna območja bolj lokalizirana. Enako velja za anomalije, ki so združene v grozde in postavljene na zanimivih točkah. Gravitacijske vas bodo zavrtele in poskusile raztrgati, kemične razjesti, električne stresti in tako naprej. Čeprav se je zunanjim relativno lahko izogniti (pri tem pomagajo vizualni učinki na okolje), ostajajo vabljive zaradi dragocenih artefaktov. Ti so v CoP dobro uravnoteženi in zelo uporabni za izboljšanje statistik ter odpornosti igralca. S pomočjo detektorja in vijaka, s katerim prožite pasti, se lahko podate na lov, pri tem pa morate biti pozorni na to, da se lahko premikajo in nepazljivega igralca hitro zvabijo v smrt. Dodatno nevarnost predstavljajo redne emisije, ki jih morate preživeti v zavetju, po vsakem izbruhu pa se artefakti v anomalnih poljih naključno regenerirajo.

Arzenal glede na predhodnika ni doživel velikih sprememb in jih tudi ni rabil, saj sta že ta imela preko trideset modelov. Številne pištole, šibrenice, jurišne in ostrostrelske puške lahko poberete s trupel nasprotnikov, jih dobite kot nagrado za opravljeno misijo, kupite od dveh osrednjih trgovcev ali pa naročite ekskluzive pri samotarju, imenovanem Nimble. Vsako izmed orožij ima več vrst nabojev, ki jih naložite glede na situacijo, in poenostavljeno (ter cenejše) drevo nadgradenj, ki olajša eksperimentiranje. Zmanjšate lahko odsun, povečate vzdržljivost in kapaciteto nabojnika, izboljšate natančnost in še kaj bi se lahko našlo. Edina težavica je v tem, da morate tehnikom najprej priskrbeti primerna orodja, ki so skrita po stopnjah, kar mi je bila zelo všečna ideja. Tudi v tem delu se orožja kvarijo, a je popravilo dovolj poceni, da ne bankrotirate, kljub temu, da je ekonomija popolnoma drugačna kot v predhodnikih. Pobrana orožja mrtvecev so namreč skoraj ničvredna in jih ni mogoče prodati (razen če so brezhibna), so pa toliko bolj dragoceni artefakti. To odstrani grindanje cekinov s preprodajo rabljenega orožja, ki je bilo v predhodnikih zaradi omejitev nosilnosti dokaj nadležno in posledično vam več časa ostane za raziskovanje Cone.

Oklepi ostajajo jedrna zaščita v igri S.T.A.L.K.E.R.: Call of Pripyat, ki vas ne obvaruje zgolj pred naboji, temveč tudi udarci in učinki anomalij. Osnovnim modelom lahko dodate čelado, ki vas varuje pred smrtonosnimi streli v glavo, včasih pa je treba poseči tudi po plinski maski, ko zabredete v oblak strupov. Naprednejši modeli imajo zaprt sistem ter seveda višje obrambne parametre, izbrati pa morate ali bi raje preživeli padec v anomalijo ali spopad, odgovor pa ponavadi ni enostaven. Podobno kot za orožja so pri GSC sistem nadgradenj napravili bolj pregleden in tudi tokrat ne le poveča obrambne lastnosti ter omogoči nočni vid, temveč doda še mesta za artefakte, ki olajšajo preživetje v Coni. Pojavnost slednjih je bila prilagojena, tako da jih je sedaj lažje najti, in iskanje z detektorjem postane zabavna mini igra. Artefakti sedaj sevajo manj, tiste, ki sevanje izničijo, pa je lažje najti, zato so spet postali ključni del igralne izkušnje. Vrnila se je tudi lakota, ki jo poveča goltanje tablet za povečanje odpornosti (npr. pred emisijo), potovanje med območji in pa seveda tankanje vodke :).

Grafična podoba in zvok

S.T.A.L.K.E.R.: Call of Pripyat, kot predhodnika, teče na hišnem pogonu X-Ray Engine, ki je v tej različici postal prvi komercialni pogon s polno podporo za DirectX 11. Slednja je prinesla teselacijo, ki je izboljšala število poligonov na modelih in posledično zmanjšala njih oglatost, izboljšani pa so bili tudi drugi učinki. Kot v predhodnikih mi je bila zelo všeč arhitektura, svoj čar pa doprinesejo tudi svetlobni učinki ob menjavanju dneva in noči ter emisijah. Kljub ogromnemu igralnemu območju igra ne pozna nalaganj, poleg tega pa so odpravili večino nadležnih zatikanj, ki so kvarila igralno izkušnjo v SoC. Skupnost je spet poskrbela za izdatne izboljšave s paketi modifikacij (ABR COP MOD, Call of Pripyat Complete), ki močno izboljšajo videz igre ne le z boljšimi teksturami, temveč tudi bogatejšim rastjem in možnostjo potiska izrisovalne razdalje do maksimuma.

Zvočni del se je vrnil h koreninam izvirnika, saj s kombinacijo zvokov okolice in ambientalne glasbene podlage ustvari izjemno napeto vzdušje, ki poskrbi za marsikateri šok. Igranje s slušalkami je močno priporočljivo, saj prostorski zvok pomaga pri izogibanju nevarnostim, pa tudi grozljivi trenutki bolj pridejo do izraza.

Zaključek in ocena

S.T.A.L.K.E.R.: Call of Pripyat je izjemno dolga (23+ ur) nelinearna prvoosebna streljačina z RPG elementi, ki uspešno poveže vse najboljše dele predhodnikov in jih zapakira v zaokrožen paket z izvrstnim vzdušjem. Zahtevnim in raznolikim nasprotnikom se lahko zoperstavite z bogatim naborom orožij in oklepov, ki se tudi v tem delu kvarijo in jih je mogoče nadgraditi. Modifikacije poskrbijo za grafični presežek, zvočna podlaga pa za marsikateri šok moment. Čeprav je zgodba zanimiva, pa sem od konca pričakoval več, a to je le manjša napakica v tem vrhunskem naslovu.

Tipkovne bližnjice

F	uporabi
X	tek
Ctrl+Shift	nizka preža
Q, E	nagni se levo/desno
6	izberi vijak (za met v anomalijo)
Y	spremeni vrsto naloženih nabojev
0/9	spremeni način streljanja
N	nočni pogled
L	svetilka
I	inventar
P	PDA
O	detektor za artefakte
F1-F4	hiter izbor pripomočkov
F5	hitro shrani
F10	hitro naloži

Sistemske zahteve

Minimalne

Operacijski sistem	Windows 2000 SP4/XP
Procesor	Intel Pentium 4 2.0 Ghz / AMD XP 2200+
Grafična kartica	z DirectX 8.0 združljiva kartica s 128 MB pomnilnika: nVIDIA GeForce 5700 / ATI Radeon 9600
Pomnilnik RAM	768 MB
Prostor na disku	6 GB

Priporočene

Operacijski sistem	Windows XP/Vista SP1
Procesor	Intel Core 2 Duo E6400 / AMD 64 X2 4200+
Grafična kartica	z DirectX 9.0c združljiva kartica z 256 MB pomnilnika: nVIDIA Geforce 8800 GT / ATI Radeon HD 2900 XT
Pomnilnik RAM	2 GB
Prostor na disku	10 GB

Preigrano na

Operacijski sistem	Windows 11 64-bit
Procesor	AMD Ryzen 7 7700
Grafična kartica	AMD Radeon RX 9060 XT 16 GB
Pomnilnik RAM	32 GB

Povezave

• Uradna stran igre S.T.A.L.K.E.R.: Call of Pripyat
• Nakup igre S.T.A.L.K.E.R.: Call of Pripyat na GOG.com
• ABR COP MOD — močno izboljša grafično podobo igre
• Call of Pripyat Complete — močno izboljša grafično podobo igre