Prey (2017) - ocena
Arkane Austin je bila ameriška veja francoskega razvojnega studia Arkane Studios, katere prvi samostojni projekt se je imenoval Prey (2017) in je bil popolni novi zagon (reboot) istoimenskega izvirnika iz leta 2006. Slednjega so razvili pri Human Head Studios, izdelava njegovega nadaljevanja pa se je preveč vlekla, zato je založnik Bethesda zaprl pipico in projekt ukinil. Če vam je bil izvirnik všeč in upate, da boste lahko Tommya podoživeli z modernimi prijemi in lepšo grafiko, naj vas razočaram: igra s kodnim imenom Project Danielle je namreč v vseh pogledih duhovno nadaljevanje iger System Shock in System Shock 2 ter ima s prvim Plenom skupno le ime! Nenavadna poteza, ki se je ponavadi založniki poslužijo takrat, ko je izdelek zanič, ali je temu tudi tokrat tako pa izveste v oceni.
Zgodba in igranje
Prey se odvija v alternativni časovnici, v kateri je bila vesoljska tekma med Sovjetsko zvezo in ZDA bistveno hitrejša, tekom nje pa so Sovjeti na enem izmed njihovih satelitov odkrili sovražne nezemljane in jih poimenovali Typhon (po grški pošasti Tifon). V sodelovanju z ZDA so v šestdesetih zgradili vesoljsko postajo imenovano Kletka, v katero so napadalce tudi uspeli zapreti. Po neuspešnem atentatu na John F. Kennedya je nadzor postaje prešel v roke ZDA (projekt Axiom), a so bile po incidentu v začetku osemdesetih raziskave prekinjene in Kletka zaprta. Štirideset let kasneje je bazo prevzela zasebna korporacija TranStar, ki jo je močno razširila v megaprojektu imenovanem Talos I. Igrate zaposlenega (ali zaposleno) v TranStarju z imenom Morgan Yu, ki na bazo prispe leta 2032, in skupaj z bratom Alexom zasede mesto direktorja raziskav, njegova specializacija pa je raziskava modifikatorjev živcev (Neuromods). Igra se začne 22. februarja leta 2035, ko iz Kletke pobegne prvi Typhon, naslednji dan pa se nezemljani razširijo po celotni postaji in pobijejo večino prebivalcev. Izvrstna zgodba se sproti odklepa in podaja preko e-sporočil, video datotek, zvočnih dnevnikov in pogovorov. Igra pred vas pogosto postavi odločitve, ki imajo (sicer minimalni) pomen tudi kasneje, ponuja pa tudi več različnih koncev.
Talos I je razdeljen na preko deset modulov, ki vključujejo laboratorije, skladišča, oskrbovalne sisteme in prostore za posadko, vsi pa so med sabo povezani na več načinov. Za prehod med tremi glavnimi vozlišči lahko uporabite glavno dvigalo, nekatere lokacije so priklopljene na sistem vzdrževalnih jaškov (G.U.T.S.), spet druge pa imajo tudi dostop do zunanjosti, kjer se boste spopadli z breztežnostjo (in pomanjkanjem kisika, če ste izbrali ta način ob novi igri). Prizorišča se sproti odklepajo, veliko pa je tudi vračanja, saj vsebujejo na tone zaklenjenih vrat, ki za odklep zahtevajo dostopno kartico, in pa sefov, ki pogosto vsebujejo dragocene priboljške. Na tisoče je tudi skritih mest in prehodov, ki zahtevajo pozorno oko ali pa plezalno žilico, kar bo navdušilo vse, ki radi raziskujejo. V veliko pomoč pri tem vam bo pregledna mapa, katere velika pomanjkljivost pa je, da nanjo ne morete dodajati zapiskov.
Po teh lokacijah mrgoli nezemljanov, ki so lahko dobesedno kjerkoli, saj znajo nekateri izmed njih (Mimics) privzeti obliko predmetov ter vas napasti iz zasede, kar zna včasih biti kar dober šok. Potem so tukaj štiri vrste fantomov (Phantoms), ki vas napadajo z eksplozivi, ognjem in elektriko, nekateri izmed njih pa se znajo razdeliti na dva dela. Duhci (Poltergeists) vas zalučajo v zrak ali se vas lotijo z okoliškimi predmeti za večji izziv pa so še večino časa nevidni. Ena vrsta letečih Typhonov zasužnji ljudi, da vas napadejo (Telepath), medtem ko druga to stori z robotki (Technopath). Zadnji vrsti sta eksplozivni pošastki (Cystoids) in pa tkalci (Weavers), ki vas prestrašijo in zasujejo z eksplozijami. Vsakih nekaj deset minut se naključno na mapi pojavi šefovski nasprotnik imenovan Nightmare, ki se mu morate izogibati 3 minute, dokler ne izgine, ali pa se ga znebiti, kar je vse prej kot enostavno, saj so njegovi napadi brutalni. Zemeljsko čast rešujejo okvarjeni robotki in pa strojnice, ki vas pod določenimi pogoji zaznajo kot sovražnika, je pa res, da lahko oboje nevtralizirate s hekanjem. Ob smrti oz. uničenju napadalci izginejo zgolj začasno, saj se ob zapustitvi in ponovnem obisku mape spet pojavijo.
Klasična oborožitev v igri Prey se na prvi pogled ne zdi tako raznolika, saj je orožij malo pa še sproti se odklepajo. Začnete z vsestransko uporabnim nastavljivim cevnim ključem, kateremu se kasneje pridružijo utišana pištolica, šibrenica in pa elektrošoker. Bolj eksotično in vsestransko orožje je metalec pene (GLOO Cannon), ki ga uporabite za imobilizacijo sovragov, gašenje požarov, izolacijo električnih omaric in celo plezanje po steni. Vrhunec predstavlja eksperimentalno orožje Q-Beam, ki bruha kvazidelce in povzroči eksplozijo tarče. Junak (ali junakinja) lahko nosi še kup bomb, ki imajo bodisi uničevalno, bodisi motilno funkcijo, in pa samostrel Huntress Boltcaster, ki je na prvi pogled videti kot igračka, v resnici pa ga lahko uporabite za preusmerjanje pozornosti ali pa celo aktivacijo zaslonov na dotik!
Večina orožij v igri Prey podpira nadgradnje s pomočjo posebnih paketov, ki povečajo strelno moč, natančnost, število nabojev in še marsikaj drugega, a le v omejenem obsegu, saj potrebujete za polne nadgradnje ustrezne odklenjene sposobnosti (več o tem kasneje). Če vklopite preživetveni način, se zadeve ob uporabi tudi kvarijo in jih je treba redno popravljati. Vsa ta krama je skupaj s strelivom, zdravilnimi paketi, hrano in smetmi nadrenjana v inventarju, ki se ga sicer da z nadgradnjami razširiti, ampak vse ima svoje meje. Tukaj igra ponuja mehaniko reciklaže, s katero neželene stvari na posebnih postajah pretvorite v prafaktorje, nato pa s pomočjo receptov, ki se sproti odklepajo, znova sestavite v kaj uporabnega (npr. zdravilni paket, strelivo ali celo neuromod). Izdelate lahko tudi posebne bombe, ki osnovne surovine izdelajo iz praktično česarkoli, kar zna biti uporabno, ko vam česa primanjkuje.
Čeprav je Prey v osnovi streljačina, vsebuje obsežno drevo nadgradenj, ki je razdeljeno na človeško in nezemeljsko vejo, znotraj njiju pa najdete po tri specializacije. Znanstvena bo vklopila možnost vdiranja v sisteme, izboljšala izkoristek obnavljanja in povečala vašo miselno energijo (PSI), inženirska vam bo omogočala dvig težjih predmetov, popravljanje strojev, povečala prostor inventarja in še kaj, medtem ko bo varnostna odklenila več zdravja, izboljšala vaše gibalne zmožnosti in nadgradila tiholazništvo. Človeška veja je že vnaprej odklenjena, za aktivacijo pa potrebujete zgolj dovoljšnjo število modifikatorjev živcev, medtem ko morate nezemeljsko sproti odkleniti s pomočjo posebnega skenerja imenovanega psihoskop (Psychoscope). Ko z njim preskenirate nezemljane, se vam odklenejo energijski napadi, možnost pretvorbe v predmete, ustvarjanje pomagačev, izboljšana zaščita in pa telepatija. Uporaba neuromodov vam bistveno olajša življenje med pohajkovanjem po vesoljski postaji, a bodite previdni — nezemeljske sposobnosti varnostni sistemi ne prebavljajo dobro. Posebni del nadgradenj predstavljajo nadgrajevalni čipi, ki jih vgrajujete v vaš oklep in v psihoskop, dobite pa jih z raziskovanjem, včasih pa tudi kot nagrado.
Grafična podoba in zvok
Prey teče na pogonu CryEngine četrte generacije podjetja Crytek, ki je svojo prvo iteracijo doživel v legendarni igri Far Cry. Zelo težko bi mu očitali karkoli, saj je igra vizualno zelo všečna, z ostrimi teksturami, privlačnimi grafičnimi učinki in dobrim osvetljevanjem, moram pa omeniti, da vizualni slog zelo močno spominja na Bioshock. Fizikalni pogon svoje delo opravi zelo dobro, v breztežnostnem prostoru pa morda celo preveč dobro. Navigacija po njem zna namreč marsikoga zmesti in morda celo povzročiti slabost, saj je prosto gibanje mogoče na vseh oseh, poleg tega pa zaviranje ni samodejno.
Zvočni del mi je bil všeč tako kar se tiče govorcev, kot tudi glasbene podlage, pri kateri gre večinoma za ambientalno glasbo pomešano z zvoki okolice, ki ustvari svojevrstno vzdušje.
Zaključek in ocena
Prey je izjemno dolga streljačina z elementi igranja vlog, katere največji aduti so izvrstna zgodba, alternativni pristopi za napredovanje in pa številne skrivnosti. V skoraj 30 urah igralnega časa se boste lahko spoznali tako z zemeljskimi kot tudi nezemeljskimi orožji, s katerimi boste ugonabljali znova ponavljajoče se sovražnike. Poleg dobre vizualne podobe mi je bila všeč tudi glasbena podlaga, ki pričara izjemno vzdušje, prijetno presenečenje pa je bila tudi možnost več koncev. Priznati je sicer treba, da izvirnost ni ravno odlika te igre, saj (pre)močno spominja na System Shock 2 in pa Bioshock, a ko te enkrat posrka vase, bi človek rekel, da je morda še dobro, da je temu tako.
Hvalim
- izvrstna zgodba
- svoboda
- skrivnosti
- GLOO Gun
- dobro vzdušje
- všečen videz
- več koncev
- izjemna dolžina
- nezemeljske sposobnosti
Grajam
- izvirnost ponekod šepa
- težavna navigacija v breztežnostnem prostoru
Tipkovne bližnjice
Srednji klik | izbor orožij |
---|---|
Desni klik | ciljanje PSI moči |
Shift | šprint |
Preslednica | skok |
R | napolni orožje |
V | svetilka |
Y | uporabi psihoskop |
M | mapa |
F5 | hitro shrani |
F9 | hitro naloži |
Sistemske zahteve
Minimalne
Operacijski sistem | Windows 7 / 8 / 10 |
---|---|
Procesor | Intel i5-2400, AMD FX-8320 |
Grafična kartica | GTX 660 2GB, AMD Radeon 7850 2GB |
Pomnilnik RAM | 8 GB |
Prostor na disku | 20 GB |
Priporočene
Operacijski sistem | Windows 7 / 8 / 10 |
---|---|
Procesor | Intel i7-2600K, AMD FX-8350 |
Grafična kartica | GTX 970 4GB, AMD R9 290 4GB |
Pomnilnik RAM | 16 GB |
Prostor na disku | 20 GB |
Preigrano na
Operacijski sistem | Windows 10 64-bit |
---|---|
Procesor | AMD Ryzen 7 5700G |
Grafična kartica | AMD Radeon RX 6600 8 GB |
Pomnilnik RAM | 16 GB |