System Shock: Enhanced Edition

Pot razvojnega studia Looking Glass Studios se je začela v začetku devetdesetih, ko sta ga pod imenom Blue Sky Productions ustanovila Paul Neurath in Ned Lerner. Njihove prve igre so predstavljale simulacije in RPG serija Ultima, kasneje pa so lansirali še kultni seriji System Shock in Thief. Prvi System Shock so razvijali pod imenom Alien Commander kot spin-off serije Wing Commander, a so ga kmalu preimenovali, da bi imeli bolj proste roke pri snovanju. Igra je izšla leta 1994 in je bila odlično ocenjena s strani kritikov, žal pa je bila prodaja precej slaba, saj je bila učna krivulja precej strmejša, kot pa npr. v Doomu, ki je izšel leto poprej, ali pa Doomu II, ki je izšel istega leta. Zaradi kasnejšega propada studia, so pravice njihovih iger ostale v zraku, dokler jih niso leta 2012 odkupili pri Night Dive Studios in znova oživili serijo. Ta ocena tako temelji na različici z izboljšanim pogonom, ki so ga pripravili pri Night Dive Studios.

Igranje in zgodba

Igra se odvija v letu 2072, ko neznan heker (vi) vdre v omrežje korporacije TriOptium in poskuša dostopati do njihovih zaupnih podatkov. Varnostne sile podjetja ga izsledijo in privedejo pred Edwarda Diega, ki mu v zameno za uslugo ponudi prostost in napredni možganski vmesnik za povezavo z računalniškimi sistemi. Heker privoli in odpeljejo ga na vesoljsko postajo Citadel Station, na kateri iz programa umetne pameti imenovane SHODAN odstrani varnostne sisteme. Zatem mu v možgane vgradijo obljubljen vmesnik in ga prestavijo v šestmesečno zdravilno komo v komori na postaji. Medtem ko se naš junak zdravi, pa Diego s pomočjo SHODANA počasi izpolnjuje svoj načrt, v katerem želi sintetizirati virus, ki bi ga prodal na črnem trgu. Že kmalu se pa izkaže, da je bila odstranitev varnostnih sistemov napaka: umetna pamet se namreč proglasi za boga in začne načrtovati uničenje Zemlje. Zbudite se v vesoljski postaji nabito polni s sovražniki, na vsakem koraku pa na vas preži SHODAN. Ali vam bo uspelo rešiti Zemljo?

Kot sem omenil že v uvodu, je naš junak s svojim delom dobil možnost priklopa strojnih izboljšav, ki ga pretvorijo v ultimativnega kiborga. Ko se zbudite, imate že nameščene tri dodatke, ki jih ni mogoče nadgrajevati: celozaslonski način, ki skrije moteče elemente okolice in močno poveča vidno polje (vklopite pa ga s pritiskom na tipko 2); analizator stanja sistemov ter bralnik e-pošte in zvočne pošte, s katerim berete/poslušate najdene dnevnike in sprejemate sporočila. Preostalih strojnih dodatkov je deset in jih lahko z raziskovanjem tudi nadgrajujete. Med najbolj uporabnimi so navigacijska enota, ki v višjih stopnjah prikazuje tudi sovražnike; zaščita pred biološkimi in radioaktivnimi snovmi ter čevlji za lebdenje. Nekateri izmed dodatkov so pasivni, spet drugi porabljajo energijo, zato jih morate izklapljati, ko jih ne uporabljate.

S pomočjo možganskega vmesnika se lahko na posebnih nadzornih točkah priklopite na računalniški sistem in vstopite v Kiberprostor, ki je neke vrsta vizualna simulacija računalniškega omrežja in sistemov povezanih nanj. Vsak priklop na kiberprostor je samostojna omejena enota, v kateri so večje sobe povezane z hodniki, v njej pa se nahajajo različni predmeti. Vsa aktivacija predmetov poteka z dotikom, preko njih pa lahko na primer dobite koristne informacije ali odprete prej zaprta vrata, nekateri pa služijo nadgradnji vaše programske opreme. Kiberprostor pa seveda ni brez nevarnosti, saj v njemu prežijo varnostni programi, ki jih lahko uničite s kiberorožjem Pulser Combat, spet druge stvari so zaklenjene in jih lahko odklenete zgolj s primerno stopnjo programa I.C.E. Drill. Če vas sovražniki dovolj poškodujejo, boste odklopljeni iz sistema in boste utrpeli poškodbe v resničnem življenju, odklop pa vas čaka tudi, če se vam izteče čas.

Citadel Station, po katerem se sprehajate, je razdeljen na 10 nadstropij, med katerimi prehajate nelinearno s pomočjo dvigal. Vsako nadstropje ima svojevrstno zasnovo, vsem pa je skupno, da se v njih nahajajo delno zaklenjeni predeli, za katere potrebujete ustrezna dovoljenja, pravilno numerično kodo, dovolj znižano stopnjo varnosti ali pa dovolj spretnosti. Rešitev za prvo je, da najdete ustrezno dostopno kartico, medtem ko lahko kode preberete v ustreznih dnevnikih. Stopnjo varnosti lahko v največji meri znižate z uničenjem SHODAN-ovih računskih centrov v vsakem nadstropju, nekaj odstotkov pa prinese uničenje varnostnih kamer, ki so raztresene po stopnjah. Nekatera zaklenjena vrata imajo na voljo dostopni terminal (Access Panel) za odklep, ki se ga lahko lotite z predmetom imenovanim Logic Probe ali pa preigrate dve izmed logičnih mini-iger. Zelo pomembni del igre so tudi regeneracijske komore, s pomočjo katerih postanete praktično neumrljivi, le preklopiti jih morate v regeneracijski način.

Med preganjanjem po hodnikih vas čakajo raznovrstni sovražniki, katerih težavnost se povečuje (skoraj) sorazmerno s stopnjo, v kateri se nahajate. Najprej se srečate s človeškimi mutanti, ki bi jim lahko pravzaprav enostavno rekli zombiji; nato sledijo bolj eksotične brezoblične gmote, ki so lahko leteče ali pa nevidne, ter živalski in rastlinski mutanti. Naslednja vrsta napadalcev so roboti, ki segajo vse od takih, ki so namenjeni vzdrževanju in vas poškodujejo zgolj za vzorec, pa do takih, ki so specializirani za obrambo Citadele. Najbolj napredna vrsta sovragov so gotovo kiborgi, ki vas lahko napadajo tako od daleč, kot tudi ob blizu, njihov nabor pa sega vse od takih človeku podobnih pa do takih, v katerih so od ljudi najbrž ostali zgolj še možgani. Sovrage lahko pobijete, ampak se nekateri izmed njih redno znova pojavljajo, zato morate biti vedno na preži.

Proti tako pestremu naboru nasprotnikov lahko uporabite presenetljivo bogat arzenal, ki se začne s preprosto kovinsko cevjo za boj od blizu. Bolj napreden je set treh pištol, ki pa so uporabne zgolj za šibkejše nasprotnike oziroma v višjih stopnjah zgolj, če želite privarčevati strelivo za močnejša orožja. Med slednja spadajo napadalne puške; rail gun, ki je v resnici neke vrste raketomet in pa zvrhan kup granat (klasična, plinska, elektromagnetska, itd.) in min, njih uporaba pa je vse prej kot pa enostavna, saj jih je v nerodnem vmesniku težko natančno metati. Večina klasičnih orožij ima vsaj dve vrsti nabojev, ki jih lahko poberete od padlih sovražnikov ali iz zabojev, uporabo pa morate prilagoditi glede na tarčo, ki jo želite ugonobiti.

Popolnoma svoja kategorija pa so energijska orožja, ki za delovanje skoraj brez izjem ne potrebujejo nobenih nabojev, ampak zgolj energijo. Najprej je tukaj laserski meč, ki je gotovo eno izmed najboljših orožij v igri, in več kot dostojno nadomesti kovinsko cev. Nato so tukaj tri pištolice, ki imajo majhno porabo, a so dokaj šibke. Bolj koristni sta ionska pulzna puška, ki pa ima izjemno porabo energije, in pa magnetna pulzna puška, ki pa za delovanje potrebuje naboje. Nabor energijskih orožij zaokroži eksperimentalna plazemska puška, ki je izjemno močna, ampak hkrati zelo požrešna, kar se tiče energije, in nevarna zaradi odbijajočih se nabojev. Energijskim orožjem lahko nastavite moč streljanja, ki poveča povzročeno škodo, po drugi pa hitreje porablja energijo in pa pregreva orožje, ki se mora pred naslednjim strelom spet ohladiti.

Orožja pa so zgolj vrh ledene gore, saj jim je v inventarju namenjenih zgolj omejeno število mest. Prva kategorija dodatnih predmetov inventarja so obliži za izboljšanje bojnih sposobnosti, ki jih lahko nosite praktično neomejeno. Osnova je seveda zdravilni obliž, ki vas počasi pozdravi do približno četrtine, lahko pa jih uporabite več naenkrat, a s tem znižate njihovo učinkovitost. Drugi pomembni obliž izniči, oziroma zmanjša, škodo, ki jo povzročijo okoljske nevarnosti kot so strupi in radioaktivnost, a hkrati izniči tudi delovanje vseh drugih obližev. Preostali obliži imajo stranske učinke in so manj uporabni. Miselni vam poveča koncentracijo in zmanjša težavnost mini iger, a vas moti pri hoji; refleksni upočasni čas, a ob svojem izteku upočasni tudi vas; bojni obliž poveča škodo od blizu, a hkrati popači barve, itd. Bolj uporabni so večji predmeti, med katerimi prednjačijo zdravilni paket, ki vas popolnoma pozdravi, in paketi baterij, ki obnovijo vašo energijo. Žal pa se slednji v omejenem inventarju borijo za prostor s predmeti ključnimi za napredovanje, zato je včasih pametno na zemljevidu označiti točko, kjer ste jih pustili, in se kasneje vrniti po njih.

Grafična podoba in zvok

Ko je System Shock prvič izšel, je bil na voljo zgolj za DOS in za MAC in ni podpiral strojnega izrisovanja, imel pa je dve različici: disketno, v kateri so manjkale določene vsebine, in polno CD različico. NightDive Studios so izrisovalni pogon modernizirali in mu dodali strojno pospeševanje Direct3D, OpenGL in Vulkan, a sta bila prva dva pri meni (in tudi pri številnih drugih uporabnikih) neigralna. Pri prvemu se deli zaslona ne skrijejo, zato sem dobil efekt slike na sliki (ghosting), pri drugem pa se je izrisovanje dogajalo z zamikom, zato je izgledalo, kot da lik lebdi po prostoru. Kakorkoli že, izrisovalnik Vulkan deluje brezhibno, in vse kar naredi je, da podpira višje ločljivosti (tudi širokozaslonski način) ter omogoča bolj stabilno delovanje na modernejših sistemih. Grafična podoba ostaja retro pikslasta, kar ni nujno slabo, saj tako igra izgleda bolj avtentično. Okolica tudi v pikslastem načinu izgleda presenetljivo dobro, bolj težko prebavljivi pa so modeli, ki od blizu izgledajo tako kvadratasto, da bolijo oči :).

Zvočna podlaga mi je zbujala mešane občutke. Najprej me je zmotilo, da se govorci v zvočnih dnevnikih ne ujemajo z besedilom, kar se mi zdi naravnost bizarno. Na srečo je za rešitev poskrbela skupnost. Med povezavami najdite modifikacijo s pravimi besedili in jo kopirajte v mapo %APPDATA%\Nightdive Studios\System Shock EE\mods, nato pa modifikacijo aktivirajte znotraj igre v meniju Mods. Govoru drugače ne manjka nič, všečna pa je tudi raznolika glasbena podlaga, kljub temu, da je prisotna zgolj v načinu MIDI.

Hrošči

Zaključek

System Shock: Enhanced Edition je presenetljivo napredna retro streljačina z elementi igranja vlog, v kateri boste gotovo preživeli vsaj 15 ur. Njeni največji aduti so odlična zgodba, nelinearnost in raznolikost, razočarata pa neroden nadzor in tehnične težave z izrisovalnikom.

Tipkovne bližnjice

Igro lahko nadzirate na dva načina. Prvi je, da pritisnete tipko E in sprostite nadzor miškine kazalke. Sedaj lahko z njo kliknete kamorkoli na zaslonu, brez da bi premikali vaš pogled. Drugi način pa je uporaba ene izmed naslednjih hitrih tipk:

Ctrl+A
prikaži zemljevid
Ctrl+S
shrani igro
Desni klik
ustreli
Preslednica
skok; držite za plezanje
V
ulezi se
Shift
tek
PageUp, PageDown
spremenite stran v inventarju
W
hitrejši premik v kiberprostoru
2
celozaslonski prikaz
4
svetilka
8
bralnik sporočil

Sistemske zahteve

Minimalne

Operacijski sistem
Windows 7/8.1 (64-bitni)
Procesor
1 GHz procesor
Grafična kartica
katerakoli grafična kartica združljiva z OpenGL
Pomnilnik RAM
128 MB
Prostor na disku
1 GB

Priporočene

Operacijski sistem
Windows 10 (64-bitni)
Procesor
1.5 GHz procesor
Grafična kartica
katerakoli grafična kartica združljiva z OpenGL
Pomnilnik RAM
256 MB
Prostor na disku
1 GB

Preigrano na

Operacijski sistem
Windows 10 64-bit
Procesor
AMD Ryzen 1500X 3.5 GHz
Grafična kartica
AMD Radeon RX 460 2 GB
Pomnilnik RAM
16 GB

Povezave


Vam je vsebina všeč? Delite jo na: