Torchlight II - mnenje
Torchlight II je izometrična akcijska igra igranja vlog, ki se odvija nekaj let po izvirniku. Čeprav je bil v slednjem zlobnež Ordrak premagan, se je junak The Alchemist vseeno okužil s škodljivo energijo dragocenega minerala Ember. Poblaznel ukrade srce zmaja Ordraka in začne z njim črpati čarobno energijo iz varuhov elementov (Elemental Guardians), da bi dokončno uničil Ember, a pri tem za sabo pušča opustošenje. Igrate junaka/junakinjo, ki želi ustaviti to norijo, ter preprečiti, da bi v svet prišlo še kaj hujšega. Zanimiva zgodba, ki se pripoveduje preko stripovskih vmesnih sekvenc ter pogovorov z NPC-ji, je sedaj precej obširnejša, a od igralca zahteva dobršno mero pozornosti, da jo ta res razume.
Če je predhodnik še močno spominjal na Hudičevca, pa je Torchlight II precej bolj samosvoj, kar se kaže tudi v izbiri likov. Inženir (Engineer) je borec od blizu, ki se lahko nasprotnikov loti z neposrednimi napadi dvoročnih orožij (Blitz), polaga mine in ustvarja robote (Construction) ali pa se osredotoča na zaščito s ščiti in oklepi (Aegis); Berserker je vojščak, ki s svojimi kremplji trga skozi čete nasprotnikov (Hunter), jih mrcvari z ledenimi napadi (Tundra) ali pa jih lovi s pomočjo volkov (Shadow); Tujcu (Outlander) so domači boji od daleč (Warfare), raznovrstni napadi z metanjem glefe (Lore) ali pa s čarovnijo podprto streljaštvo (Sigil); zadnji lik je čarodej (Embermage), ki se osredotoča na enega izmed treh elementov in tako lepo zaokroži že tako obširno izbiro. Vsaka izmed pasivnih/aktivnih sposobnosti v drevesu ima poleg omejitev še tri nivoje, ki odklenejo dodatne bonuse, in jo tako še izboljšajo. Poleg klasičnih točk ob zvišanju stopnje, igra spet ponuja sloves (Fame), ki poveča število razpoložljivih nadgrajevalnih točk, pridobi pa se z usmrtitvijo šefov in mini šefov ter izpolnitvijo nalog.
Torchlight II je razdeljen na štiri poglavja, vsako izmed njih pa je tematsko drugačno. Hribovitim in mestoma zasneženim stepam Esterije (Estherian Steppes) sledi puščavsko območje (Mana Wastes), ki se po gozdnatem in močvirnatem območju (Grunnheim) zaključi v rudnikih (Broken Mines). Čeprav so manjša območja povsem linearna, pa v igri obstajajo tudi orjaške sekcije, ki vsebujejo portale in prehode drugam, stranske misije, skrivnosti in še kaj bi se našlo. V teh sem izjemno užival, pri tem pa mi je bila v veliko pomoč tudi uporabna, sproti odkrivajoča se karta. Poleg naštetega vam igra občasno ponudi še portale v svet demonov Netherim in fazne prehode (Phase Portal), kateri se odklenejo ob ugonobitvi posebne pošasti (Phase Beast). V predhodniku so slednji bili generične naključne temnice, v dvojki pa gre za zelo zabavne miselne ali bojevniške izzive, ki so izbrani iz zaloge območja, v katerem se portal nahaja.
V tem obsežnem svetu vas čakajo izjemno raznoliki sovražniki, ki obsegajo pošasti, nemrtve, duhove, mehanske naprave, čarovnice, škrate in še kaj bi se našlo. Večina se jih že vnaprej zadržuje na določenih območjih, nekaj pa jih vas tudi napade iz svojega domovanja, ki včasih služi kot neskončni generator, dokler ga ne uničite. Zelo všeč so mi bili tudi mini izzivi z valovi vse težavnejših nasprotnikov, ki pa jih za razliko od aren najdete kar med raziskovanjem. Kot vi, tudi nasprotniki v Torchlight II ne obvladajo zgolj neposrednih napadov, temveč imajo tudi sposobnosti, ki v kombinaciji z odlično težavnostno krivuljo (igral sem na Veteran), poskrbijo za noro akcijo. Sovragi znajo odskočiti, vas potegniti v bližino, se teleportirati, imajo ščite, ki jim do uničenja garantirajo neranljivost, in še marsikaj drugega. Poleg klasičnega kanonfutra vas čakajo tudi mini šefi in šefi, ki ne navdušijo le s silovitimi napadi, temveč so nekateri tudi večstopenjski. Spet vas ob smrti čaka brezplačna možnost nadaljevanja iz najbližjega mesta, če bi pa se želeli pojaviti na začetku stopnje, pa se pripravite na davek pet odstotkov cekinov.
Da se uspešno spopadete proti tako pestri paleti nasprotnikov, boste poleg pametne nadgradnje atributov in vlaganja v sposobnosti potrebovali tudi predmete. Oklepi, ščiti, orožja, amuleti in prstani so RPG klasika in imajo lahko eno ali več posebnih lastnosti, nekateri pa tvorijo sete, ki za vsak zbran delček dodajo bonuse. Dodatno lahko predmete s prazninami za ember dopolnite z enim izmed čarobnih kamnov, ki daje dodatne bonuse. A pozor, čeprav lahko Ember kombinirate kot v predhodniku pa pri tem ne dobite kamna višje stopnje, temveč drugega naključnega iste stopnje! Za dovolj cekinov lahko dokupite tudi čarobne izboljšave (Enchantment) ali pa tvegate in upate na dober izplen loterije. Zanimiva novost v Torchlight II so orožja, ki odklenejo dodatne lastnosti z izpolnitvijo določenih pogojev, kot je na primer pobitje dovolj nemrtvih, všeč pa mi je bil tudi dodatek nabojev (Charges), ki ob napolnitvi omogočajo posebne poteze. Pri boju vam spet pomaga ljubljenček, ki ne le napada in služi kot tank, temveč zna sprožiti čarobne napade in se s pomočjo nalovljenih rib pretvoriti v nevarnejšo obliko.
Grafična podoba in zvok
Torchlight II teče na odprtokodnem pogonu OGRE, ki je bil že v predhodniku očarljiv, v dvojki pa so ga še izboljšali. Spet v oči padeta barvitost in risankasti slog, ki v kombinaciji z odličnimi grafičnimi učinki presenetljivo dobro zamaskirata starost igre. Raztreščenje trupel ob posebej silovitih udarcih, spreminjanje okolice ob čarovnijah in vsesplošni raztur ob hitrem igranju prispevajo k divji akciji, za raznolikost pa poskrbijo tudi vremenski učinki in menjavanje dneva ter noči. Zelo so mi bile všeč tudi animacije sovragov, ki skočijo iz streh, splezajo čez rob ali pa kako drugače presenetijo igralca.
Glasbena podlaga je poslušljiva in me je močno spominjala na Diablo 2, kar pa še ne pomeni, da ni imela svojega edinstvenega pridiha.
Zaključek in ocena
Torchlight II je izometrični akcijski RPG, ki v okrog 30 urah igralnega časa ponuja divjo akcijo in skoraj popolno uravnoteženost, zaradi katerega je klanje raznolikih sovragov čisti užitek. Razredi in podrazredi so edinstveni, zanimiva pa so tudi okolja, ki ponujajo številne stranpoti s skrivnostmi in ugankami. Tudi videz in glasbena podlaga ne razočarata, vse skupaj pa ta Indie biser povzdigne na nivo AAA iger. Priporočam!
Hvalim
- odlična težavnostna krivulja
- divja akcija
- skrivnosti in uganke
- številni razredi in podrazredi
- raznoliki sovragi
- všečen videz
- izjemna dolžina
- dobra glasbena podlaga
- zanimiva zgodba
Grajam
- skok težavnosti v zadnjih nekaj stopnjah
Sistemske zahteve
Minimalne
| Operacijski sistem | Windows XP SP3/Vista/Windows 7 |
|---|---|
| Procesor | Procesor z vsaj 1.4 GHz |
| Grafična kartica | pospeševalnik z vsaj 256 MB pomnilnika |
| Pomnilnik RAM | 1 GB |
| Prostor na disku | 1.7 GB |
Preigrano na
| Operacijski sistem | Windows 11 64-bit |
|---|---|
| Procesor | AMD Ryzen 7 7700 |
| Grafična kartica | AMD Radeon RX 9060 XT 16 GB |
| Pomnilnik RAM | 32 GB |




