Preden se je razvojni studio Condor pripojil Blizzardu kot Blizzard North, so izdelovali predelave športnih iger za konzole. Eden izmed ustanoviteljev Condorja je takrat dobil idejo, da bi vzeli tekstovne RPG igre kot so npr. Moria, Nethack in Rogue ter jih postavili v svet z odlično grafiko in zvokom. Prototip so predstavili Blizzardu, ki so ravno takrat izdali Warcraft: Orcs & Humans, in ta je zahteval, da naj bo igra realnočasovna ter ima večigralstvo. Rodil se je prvi konkretni realnočasovni akcijski RPG imenovan Diablo, ki je tlakoval pot številnim drugim igram, ob izidu leta 1996 pa je bil zelo dobro sprejet. Leto kasneje je dobil neuradno razširitev Diablo: Hellfire, ki so jo izdelali pri Sierri, izboljšala pa je tudi funkcije samega izvirnika in je skoraj obvezni dodatek pri igranju. Moja naloga bo, da ugotovim, kako dobro se je igra postarala, saj je od njenega izida minilo že skoraj 30 let!

Zgodba in igranje

Diablo se odvija v vasici Tristam, ki se nahaja v izmišljenem kraljestvu imenovanem Khanduras. V naselju se nahaja mogočna katedrala, ki jo je za svoj prestol izbral kralj Khandurasa Leoric in sicer po nasvetu nadškofa Lazarusa. Slednjega je že kmalu po kronanju v labirint temnic pod katedralo zvabila neznana sila in ga prisilila, da je v svet spustil zlo, zaradi katerega je Leoric zblaznel, nad vasico pa so se začeli pojavljati temni oblaki. Naš junak (ali junakinja) v vasico prispe, ko je Leoric že mrtev, Lazarus pa se skriva v labirintu, v katerega je zvabil številne nič hudega sluteče vaščane, tam pa jih je čakalo mesarsko klanje. Vaša naloga je, da raziščete temnice in jih počistite zla, ki je morda mogočnejše, kot pa je videti na prvi pogled. Zgodba je zanimiva, z njo se spoznate preko pogovorov s preživelimi vaščani, branjem knjig in redkimi predizrisanimi vmesnimi sekvencami.

Enoigralska kampanja igre Diablo je postavljena v šestnajst temnic razdeljenih v skupine po štiri, ki se naključno ustvarijo, ravno tako pa so ob vsakem preigranju na voljo le določene izbirne stranske misije. Hellfire doda še dva paketa po štiri stopnje, preigrate pa ga lahko vzporedno, žal pa po kakovosti ne dosega izvirnika in je bolj na nivoju ljubiteljske modifikacije. S stranskimi nalogami se spoznate med klepetom z NPC-ji, ob tem pa izveste še dodatne podrobnosti o zgodbi. V kar nekaj primerih vas cilj čaka v podpodročju temnice, pri ostalih pa boste nanj naleteli med samim raziskovanjem osnovnih predelov, pri čemer vam bo v veliko pomoč prosojna mapa, ki se sproti dopolnjuje.

Ob začetku igranja lahko izberete enega izmed treh razredov (bojevnik, tatica ali čarodej), ki imajo že prednastavljene atribute: moč, čarovnijo, spretnost in zdravje. S pobijanjem nasprotnikov vaš lik pridobiva izkušenjske točke in ko jih zbere dovolj, napreduje za eno stopnjo. Takrat dobi na voljo pet točk, ki jih lahko razporedi med že omenjene atribute, glede na njihove vrednosti pa se potem preračunajo tudi druge osnovne lastnosti (npr. količina mane ali verjetnost za uspešen udarec). Drugi način za nadgradnjo atributov je nakup posebnih napojev, ki pa niso poceni, tveganje pri uporabi skrivnostnih vodnjakov, ali pa nošenje boljše opreme.

Slednjo lahko poberete s padlih nasprotnikov, najdete v številnih skrinjah ali pa kupite pri enemu izmed prodajalcev. Poleg čelad in oklepa, se lahko opremite še z čarobno palico, lokom, enorokim ali dvorokim orožjem, ščitom, prstanoma in amuletom. Kaj lahko uporabljate, ni odvisno od vašega razreda, temveč od osnovnih atributov, poleg osnovne opreme pa Diablo pozna tudi čarobne in edinstvene kose opreme, ki jih morate pred uporabo identificirati s pomočjo čarobnega zvitka ali za 100 cekinov pri varuhu z imenom Deckard Cain. Tekom uporabe se določena oprema tudi kvari, zato jo boste morali redno popravljati, drugače se sesuje v prah.

Opremljeni se tako spopadete z nasprotniki, ki so spet naključno izbrani iz paketa vseh razpoložljivih. Bojevnik se jih bo lotil z mikastenjem od blizu, zato bo potreboval dobro zaščito, medtem ko jih bo tatica streljala od daleč z lokom in bo bolj pomembna verjetnost za zadetek. Čarovnik je posebnost, saj je njegova palica prešibka za tepež, vanjo vgrajeni uroki se praznijo, napolnitev pa je na voljo le omejeno število. Tudi najdenih čarobnih zvitkov je malo, kupovanje pa je predrago, zato se bo moral z branjem knjig sproti učiti dodatnih čarovnij. Slednjih je preko dvajset, vsaka pa ima več stopenj, ki izboljšajo njeno jakost. V grobem jih lahko razdelimo v pet kategorij: podporne (ščit z mano, teleportiranje, zdravljenje, itd.), ognjene (ognjena stena, ognjena krogla, itd.), električne (verižne strele, strele, itd.), fizične (sveta puščica, golem, itd.) in pa čarobne (duh kosti, krvava zvezda, itd.). Uspešnost je odvisna od odpornosti posameznega nasprotnika, zato ne položite vseh jajc v eno košaro, učenje novih čarovnij pa ni omejeno samo na čarovnika.

Nabor sovražnikov v igri Diablo je presenetljivo velik in obsega okostnjake, demone, zverižene živali, peklenščke, zle čarovnike in še bi lahko naštevali. Lotevali se vas bodo s človeškimi orožji, nad vami izvajali čarovnije ali pa se vas enostavno lotili z udarci. Njihovi napadi se bodo sprožili šele, ko vas bodo zaznali, zato se je v neznano priporočljivo premikati počasi ter jih iz velikih skupin bezati postopoma, še posebej, če ste čarovnik ali tatica. Vsake toliko boste naleteli tudi na neke vrste mini šefa, ki se ga bo treba lotiti preudarno, saj nima le povečanih statistik, temveč je vedno tudi obkrožen s podaniki. Dodatna nevarnost v temnicah so tudi pasti, ki se na primer sprožijo ob odprtju skrinj, a so nevarne le, če imate res malo življenjskih točk. Slednje polnite preko lokanja napojev, lahko pa se tudi poslužite čarovnije ali izkoristite brezplačno zdravljenje pri zdravilcu Pepinu.

In priložnosti za obisk slednjega boste vsekakor imeli obilo, saj je inventar junaka v igri Diablo izjemno omejen. V majhno mrežo boste namreč spravili le par kosov opreme, preostanek pa bo tako ali tako zapolnjen z napoji, zvitki in pobranimi cekini (v en kvadratek jih lahko spravite največ 5000!). Dodaten prostor sicer predstavlja pas, v katerega lahko spravite osem majhnih predmetov in jih potem tudi aktivirate s tipkami od 1 do 8, a vseeno se boste morali pogosto vračati v vasico, da nagrabljeno prodate ali pa odvržete na tla, ki delujejo kot shramba, saj skrinje izvirna igra ne pozna. Opravilo prodaje je nerodno in mukotrpno, še posebej, če nimate moderniziranega pogona, saj se seznam ob nakupu vsakič znova ponastavi na vrh. Pot nazaj v vas boste večinoma opravili preko zvitka za portal, na začetku vsakega paketa stopenj pa vam bo igra odklenila neposredno povezavo.

Grafična podoba in zvok

Diablo teče na hišnem pogonu, ki ga že dodobra dajejo leta, saj ima kar nekaj težav na modernejših sistemih. Pri GOG.com so sicer ponudili izboljšano različico, a vseeno priporočam, da igro poganjate preko ljubiteljskega pogona DevilutionX (glejte povezave), ki ponuja podporo širokozaslonskem načinu, celoštevilčni povečavi in številnim drugim izboljšavam igralne izkušnje. Izboljšana je tudi odzivnost zaradi povišanja števila sličic na sekundo, kar sicer ne odpravi počasnosti junaka. Šest tematik temnic se meša med zelo všečno in ne tako posrečeno, videz Tristama pa je izvrsten. To najbolj pride do izraza pri izvirni ločljivosti, ampak je potem težko klikati, zato sem igro večino časa imel v približanem načinu. Tudi grafični učinki čarovnij niso slabi poleg tega pa ima vsaka pošast ob smrti edinstveno animacijo. Malce nenavadno je, da so nekatere stene le delno prosojne in pogosto zakrivajo pomembne dele mape (z zakladi ali pošastmi).

Glasbena podlaga ima velik poudarek na bobnih in eksotičnih inštrumentih ter zna ustvariti dobro vzdušje, so pa določeni deli malo čudaški. Vsa besedila NPC-jev so govorjena in tukaj bi težko našel kakšno napako, saj so govorci vse opravili z odliko.

Zaključek in ocena

Čeprav Diablo številni igralci izjemno čislajo, jo bo nekdo brez nostalgične navezanosti le stežka označil kot odlično. Seveda ima dobro zgodbo, obilico predmetov in čarovnij, pestri nabor sovražnikov in celo naključne naloge, a ima tudi številne minuse. Najbolj v oči bode mikroskopski inventar, ki je v kombinaciji z mukotrpnim trgovanjem čista izguba časa. Naključno ustvarjene stopnje niso vedno dobre, kljub alternativnemu pogonu, ki omogoča igranje na visokih ločljivostih, pa vmesnika ni mogoče v celoti prilagoditi. Okrog desetaka visoka cena za nekaj čez 10 ur igralnega časa ni veliko, a po drugi strani za tak denar dobite že modernejše indie igre, kot je na primer Torchlight, ki se ga pogosto dobi za drobiž ...

Tipkovne bližnjice

Esc	pokaži glavni meni (tu shranjujete)
1-8	vklopi predmet v vrstici z bližnjicami
F5-F8	vklopi čarovnijo iz hitrega izbora
Tab	preklopi zemljevid
I	preklopi inventar
C	preklopi pult z atributi lika
B	odpri knjigo s čarovnijami
S	odpri hitri izbor čarovnij
Shift	stoj pri miru med udrihanjem

Sistemske zahteve

Minimalne

Operacijski sistem	Windows 95/98/NT
Procesor	Pentium 60 MHz ali enakovreden AMD
Grafična kartica	SVGA, združljiva z DirectX
Pomnilnik RAM	8 MB
Prostor na disku	540 MB

Preigrano na

Operacijski sistem	Windows 10 64-bit
Procesor	AMD Ryzen 7 5700G
Grafična kartica	AMD Radeon RX 6600 8 GB
Pomnilnik RAM	16 GB

Povezave

• Nakup igre Diablo in razširitve Hellfire na GOG.com
• Moderniziran pogon za igro Diablo in razširitev Hellfire
• Wiki za igro Diablo