Ocena igre Diablo 2 in razširitve Lord of Destruction

Prvi konkretni realnočasovni akcijski RPG Diablo je bil izjemen hit. Minimalistična zgodba, enostavno nadgrajevanje likov, kooperativni način in naključno ustvarjeni predmeti, so bili v kombinaciji z neprestano klikaško akcijo očitno pravi recept za uspeh. Po nadaljevanju imenovanem Diablo: Hellfire so pri Blizzard North kanili izdati drugi del že leta 1998, a se je vse skupaj zavleklo. Izdajo je Diablo II doživel šele leta 2000, leto kasneje pa je sledila razširitev imenovana Lord of Destruction.

Kot predhodnik je bila tudi dvojka izjemno dobro sprejeta, pri Blizzardu pa so (pohvalno) še deset let skrbeli za popravke (zadnji popravek je izšel leta 2010). Rezultat tega je, da lahko še dandanes, več kot 15 let po izidu igre, na strežnikih najdete na tisoče igralcev in pazi to, v nekaterih slovenskih trgovinah ste lahko do nedavnega kupili novo škatelno različice igre in razširitve!

Predhodnik se je po moji oceni bolj slabo postaral, kaj pa menim o dosti bolj kompleksnem nasledniku? Preberite opis! :)

Igranje in zgodba

Zgodba se nadaljuje od tam, kjer se je prvi del končal (ne berite naprej, če še niste preigrali predhodnika). Junak, ki je v enici ugonobil Diablota, si je namreč v glavo zarinil njegov dušni kamen, da bi ga dokončno obvladal. Žal je naredil račun brez krčmarja, saj ga je demonova zloba pričela razjedati in ga je pokvarila. Junak je dobil vzdevek Temni popotnik (Dark Wanderer), saj sta ga povsod, kamor je stopil, spremljala zlo in uničenje.

Zgodbo spremljamo skozi oči popotnikovega sledilca imenovanega Marius. Razdeljena je v štiri poglavja (skupno okrog 20 ur igranja), dodatek pa prinese še peto poglavje, ki poskrbi še za dodatnih šest ur igranja.

Na začetku igre izbirate med petimi razredi junakov (amazonka, nekromant, barbar, čarodejka in paladin), ki se jim v dodatku pridružita še (druid in morilec (asasin)). Vsak izmed teh likov ima svoje prednosti in slabosti, razpored začetnih atributov in seveda posebne sposobnosti. Slednje se pri vseh razredih razvejijo na tri dele, kar pomeni, da je na voljo kar 21 popolnoma različnih poti za razvoj lika. Posebne sposobnosti so bodisi pasivne ali pa jih vklopite v priročnem meniju, ki podpira tudi bližnjične tipke. Aktivne sposobnosti ob vklopu požirajo mano, zato je slednja pomembna pri vseh junakih, še posebej globlje v igri in pri višjih težavnostih, ki se odklenejo po končanju igre na normalni težavnosti.

Klanje sovražnikov prinaša izkušenjske točke in vsake toliko boste napredovali za eno stopnjo. Dobili boste pet točk atributov, ki jih lahko tako kot pri predhodniku naložite v moč, čarovnijo, spretnost in vitalnost. Dodatno dobite še eno točko za nadgradnjo posebnih sposobnosti. Slednjih ni mogoče nadgrajevati kar tako na divje, ampak morate slediti nadgrajevalnemu drevesu in pri tem še upoštevati omejitve stopnje junaka ter najvišjo mogočo stopnjo posebne lastnosti. Dodatne točke lahko pridobite še z izpolnjevanjem nekaterih nalog, ki se za razliko od predhodnika ne izbirajo več naključno. Omenjeno ni edini način za povečanje stopenj atributov in posebnih lastnosti, saj so tukaj še predmeti, ki si jih lahko nadenete.

Predmete (orožja, oklepi, prstani, amuleti in podobno) dobite od padlih sovragov, kot nagrado za izpolnjeno nalogo ali pa jih najdete v skrinjah (ki so občasno zaklenjene, zato morate v inventarju nositi set ključev). Večina predmetov od vas zahteva izpolnjevanje določenih pogojev, da si jih lahko nadanete, treba pa jim je tudi odkriti lastnosti (jih identificirati), zato boste imeli najbrž kar nekaj dela z upravljanjem inventarja. Ta je še vedno velik le 4x10 kvadratke, nekaj predmetov, ki bi jih želeli obdržati in si jih nadeti kasneje, pa lahko shranite tudi v skrinjo, ki je prisotna v mestu. Priročno odlagališče orožja in ščita je še drugotno mesto za orožje in ščit (preklopite s tipko W).

V skrinjo lahko shranite tudi omejeno količino zlatnikov, kar pride še posebej prav ob smrti. Takrat namreč izgubite določen delež zlata, preostanek nošenega zlata pa pade na tla ob truplu, ki vsebuje vaše nošene predmete. Truplo morate »pobrati«, da bi dobili nazaj vaše predmete, sicer po določenem času za večno izgine. To pa seveda pomeni, da se boste morali vrniti na kraj zločina, ki (kot ste uganili) vsebuje pošasti, ki so vas ravnokar spravile na oni svet. Naloga ni ravno enostavna, še posebej, če nimate na zalogi nobenega rezervnega orožja. Tukaj pride prav zaloga zlatnikov iz skrinje, da si lahko nakupite najnujnejše napoje, orožja in morda oživite vašega spremljevalca (spremlja vas lahko en najemnik, ki mu lahko menjate tudi orožje in ščite) ter se podate v reševanje izgubljenega.

Predmeti, ki jih lahko najdete, se razlikujejo tako po kakovosti, kot tudi po lastnostih, nekateri pa imajo še vdolbine, v katere lahko dodate kristal in jim tako dodate posebne lastnosti. Lastnosti najdenih predmetov so odvisne od stopnje vašega lika, enako pa velja tudi za predmete, ki jih lahko kupite. V grobem lahko najdete čarobne predmete (modra barva, do dve posebni lastnosti), redke predmete (rumena barva, do šest posebnih lastnosti), edinstvene predmete (zlata barva, imajo edinstvene posebne lastnosti) in predmete, ki skupaj z drugimi tvorijo set (zelena barva, več predmetov kot imate, več bonusov dobite). Bolj poseben kot je predmet, manj možnosti je, da bi ga lahko našli, je pa res, da je vseeno mogoče v enem samem preigranju izpolniti set.

Kot v enici se predmeti obrabljajo, zato jih je potrebno sproti popravljati ali pa se uničijo. Na bližnje sesutje vas opozori priročna ikonica, za popravilo pri krajevnemu kovaču pa boste morali odšteti določeno število zlatnikov. Bolj kot so predmeti vredni, večja cena popravila vas čaka. Razširitev prinese še predmete, ki imajo sicer lahko izjemne lastnosti, a jih ni mogoče popraviti (so prosojni), zato je njihova prodajna cena običajno izjemno nizka.

Same stopnje so čista linearnost. Za izpolnitev glavne naloge morate zgolj slediti glavni poti, ob kateri vsake toliko najdete teleporter nazaj v mestece, pa boste gotovo prišli do konca. Bolj avanture željni igralci se lahko odpravijo na križarjenje po stranpoteh, ki občasno vsebujejo prehode v stopnje z mini šefi, stranskimi nalogami in tudi skrinje z zakladi. Pri tem vam bo v veliko pomoč priročen zemljevid, ki se sproti posodablja, ter seveda zvitek za portal do mesta. Za razliko od prvega dela, lahko sedaj kupite knjigo zvitkov, ki jih lahko vsebuje 20 in zavzema zgolj dve mesti (enako velja za zvitke za prepoznavanje predmetov).

Teleporterji so izjemno uporabni v primeru, da ste igro zaprli, naslednjič pa bi radi nadaljevali od tistega mesta, kjer ste nehali. Ker v igri ni ročnega shranjevanja, boste postavljeni nazaj v najbližje mesto, sovražniki pa se bodo na počiščenih planjavah znova pojavili. Če ne želite podoživljati tisoč in enega klika, potem enostavno uporabite teleporter in nasprotnike preprosto preskočite.

Normalna težavnost je precej prizanesljiva, še posebej, če igrate preudarno in pravilno razporejate posebne lastnosti, a naj vas to ne uspava. Mini šefi in sovragi s posebnimi odpornostmi vas bodo v kombinaciji s »kanon futrom« zmleli še preden boste trenili z očesom. Boja se zato velja lotiti preudarno in sovražnike razpršiti z begom, nato pa jih čistiti enega za drugim. Začetek v dodatku Lord of Destruction je po drugi strani presenetljivo lahek in kar malo razočara. Klikanja je kot v enici kar nekaj, a spet lahko gumb držite, veliko bremena pa preložite na desni klik, ki aktivira posebne sposobnosti.

Poleg klasičnih napojev poznanih iz prve igre, boste v dvojki lahko lokali tudi napoje za ojačanje vzdržljivosti, napoje za odtajanje in protistrupe. Vzdržljivost je poseben atribut, ki omogoča določeno mero hitrega teka in se porablja glede na maso predmetov, ki jih nosite. Preostala napoja pa prideta prav, če vas nasprotnik zamrzne (upočasni gibanje) ali zastrupi (izgubljate življenjske točke).

Grafična podoba in zvok

Igra je že v letih, a se je njen videz zaradi uporabe pikslaste grafike kar dobro postaral. Že res, da nima modernih grafičnih učinkov in tehnik osvetljevanja (ki te mimogrede zaslepijo :), niti glajenja robov, a je v nekaterih primerih pogled estetsko izjemno dovršena. Sam videz igre popestri tudi menjavanje dneva in noči. Vmesne sekvence med poglavji so dolge, predizrisane in podajanje zgodbe opravijo zelo dobro. Glede na prvi del boste deležni tudi precej boljše glasbene podlage, ki je še posebej očitna v vmesnih sekvencah enako pa velja tudi za govorce.

Mape so postale precej bolj raznolike kot v prvemu Diablu, saj se igra ne odvija le v temnicah, temveč dobršen delež preživite tudi nad zemljo. Podili se boste čez nam poznane planjave in gozdove, obiskali puščavo z ruševinami kipov in grobnicami, džunglo s skrivnostnimi templji, se podali v pekel pomeriti hlače Diablotu in zaključili z zimsko tematiko v dodatku. Tudi temnice se razlikujejo, zato dvomim, da se boste pričeli dolgočasiti.

Zaključek

Diablo 2 je skupaj z dodatkom Lord of Destruction odlično nadaljevanje prvega Diablota. Pri Blizzardu so odpravili vse napake enice, je pa igra kljub temu ostala boleče linearna. Čudi tudi, da je običajna težavnost precej lahka, višjih pa ne moreš izbrati, dokler z likom ne preigraš običajne.

Hitre tipke

Desni klik
aktiviraj sposobnost na sovražniku, spij napoj, aktiviraj zvitek, itd.
F1-F8
uporabi sposobnost
1-4
uporabi predmet v pasu
I
preklopi inventar
C
preklopi pult z atributi lika
R
preklopi tek
Tab
preklopi zemljevid
Shift
stoj pri miru med udrihanjem

Sistemske zahteve

Minimalne

Operacijski sistem
Windows 95/98/2000/NT
Procesor
s Pentiumom združljiv procesor z vsaj 233 MHz
Grafična kartica
SVGA, združljiva z DirectX, vsaj 800 x 600 in 256 barv
Pomnilnik RAM
32 MB (64 MB v večigralskem načinu)
Prostor na disku
4 GB za osnovno igro in razširitev

Preigrano na

Operacijski sistem
Windows 7 SP1 64-bit
Procesor
Intel i3 2120 3.3 GHz
Grafična kartica
AMD Radeon HD 7750 1 GB
Pomnilnik RAM
4 GB

Povezave


Vam je vsebina všeč? Delite jo na: