Arkane Studios je francoski razvojni studio, katerega prvi naslov, Arx Fatalis (1999), je bil sicer dobro sprejet, a komercialno ni dosegel ciljev. Kljub temu so z njim opozorili nase in dobili možnost dela na novi intelektualni lastnini, ki bi jo naj financiral založnik Bethesda. Tako je nastala serija Dishonored, katere istoimenski prvi naslov je izšel leta 2012, pri njegovem nastanku pa so sodelovala imena znana iz iger Deus Ex in Half-Life 2, kar se vsekakor pozna. Nekaj mesecev po izidu sta bila izdana še dva obsežna DLC-ja (The Knife of Dunwall in The Witches of Brigmore), ki sta bila kasneje zapakirana v tukaj ocenjeno različico Dishonored: Definitive Edition.

Zgodba in igranje

Dishonored se odvija v mestu Dunwall, prestolnici Otoškega cesarstva (Empire of the Isles), po kateri pustoši podganja kuga, ki je na otoke prišla iz celine Pandyssia. Po pobiti polovici prebivalstva mesta je cesarica Jessamine Kaldwin za pomoč zaprosila druge narode cesarstva, a se je njen glasnik, osebni varuh in glavni junak, Corvo Attano, vrnil s slabimi novicami. Kot da to še ne bi bilo dovolj, cesarico med pogovorom z njim ubijejo ter ugrabijo hčerko Emily, Corvo pa postane grešni kozel in pristane v zaporu. Ko se po pol leta z zunanjo pomočjo končno uspe rešiti, je njegova naloga maščevanje morilcem cesarice in najdba ugrabljene Emily. S precej klišejsko zgodbo se spoznavate preko pogovorov, branja knjig in sporočilc, poslušanja zvočnih dnevnikov in tudi prisluškovanja, nekaj pa je podane tudi preko vmesnih sekvenc. V dodatkih igrate morilca imenovanega Daud, pripoved pa se prepleta z glavno.

Dunwall je s svojimi 50 km² največje mesto otočja, reka Wrenhaven, po kateri se pripeljete na okrožje trenutne misije, pa ga deli na dva večja dela. Potepali se boste po revnih četrtih, kjer je vse v razsulu in so polna tolp, industrijskih obratih nabitih s suroveži ter lazili po kanalizaciji, na drugi strani pa vas čakajo hiše bogatašev, ki jim je kuga prizanesla in živijo razkošno. Čeprav je Dishonored postavljen v viktorijansko obdobje (začetek 19. stoletja), je povsod opaziti modernejšo tehnologijo, ki temelji na elektriki mogoči s pomočjo kitovega olja. Po ulicah so tako postavljeni varnostni sistemi, ki vas spražijo z elektrošokom, in vam onemogočijo enostaven prehod do cilja, onemogočite pa jih s hekanjem ali odstranitvijo baterije. Potem so tukaj številni stražarji in člani tolp, ki patruljirajo po ulicah, zombiji (weepers), agresivni tropi podgan, psi in pa strup pljuvajoče rastline. Med zahtevnejšimi nasprotniki boste našli elitne lokostrelce na robotskih hoduljah (tallboys), mesarje, morilce, ki znajo uporabljati čarovnijo, in pa mini šefe.

Dishonored omogoča dva načina boja proti nasprotnikom, kar se ne odrazi le v številu nasprotnikov in obnašanju likov, temveč tudi v odklenjenih koncih. Človeških se lahko lotite iz senc in jih pospravite z nesmrtonosnim davljenjem preostanek pa uspavate (Low chaos), lahko pa se jih tudi lotite z neposrednim bojem in pobijete vse živo (High chaos). Pri prvem načinu vam bodo močno koristile raznovrstne čarovnije, ki jih odklepate s pomočjo najdenih run, in vam omogočajo pogled skozi stene, teleportacijo, zaustavitev časa in celo nadzor nad živalmi ter ljudmi. Dodatno lahko atribute in sposobnosti okrepite s kostnimi talismani (bone charms), ki jih je mogoče poljubno vklapljati in izklapljati. Bojevniški del je osredotočen na mečevanje, pri katerem lahko blokirate napade, ko se vam poveča količina adrenalina pa lahko pobijete več nasprotnikov naenkrat. Podporna orožja so glasna, a uničujoča pištola; tih samostrel, ki ga lahko napolnite z raznovrstnimi puščicami; ter številne vrste granat in min. Tudi za ta način obstajajo čarovnije, ki pa so precej nasilnejše: pričarate lahko trop podgan, ki požre nasprotnika, ga ob uboju spremenite v prah, ali pa potisnete v steno in zmečkate. Z dovolj nadgradnjami lahko med zaustavitvijo časa prevzamete nadzor nad tarčo in jo premaknete na pot izstrelka, medtem pa strelcu ločite telo od glave. Bolj izkušenim igralcem vsekakor priporočam, da igrate na Hard ter si izklopite različna pomagala v uporabniškem vmesniku.

Med pohajkovanjem po svetu v slogu Thiefa pobirate različne dragocenosti, cekine in zlate palice, ki se samodejno pretvorijo v denar. Slednjega lahko porabite pred začetkom vsake misije, tako da kupite zdravilne eliksirje, naboje, puščice, granate in druge pripomočke, lahko pa tudi nadgradite opremo. Pištoli in samostrelu lahko izboljšate natančnost, količino streliva in hitrost vnovičnega nabijanja, povečate lahko število pobranih granat, utišate čevlje, ojačate oklep, itd. V dodatkih lahko zakupite še usluge vaših pomagačev, ki olajšajo dostop do sekcij, si rezervirate priboljške in še marsikaj drugega. Ekonomija je presenetljivo dobro uravnotežena tudi za tiste, ki poberejo vse živo in bodo napravili vse stranske misije, saj nikoli ne boste mogli naenkrat nakupiti prav vsega, k temu pa pripomorejo tudi najdeni recepti (blueprints), ki dodajajo nove možnosti za zapravljanje denarja.

Grafična podoba in zvok

Dishonored: Definitive Edition teče na pogonu Unreal Engine 3 podjetja Epic Games, ki je svoj krst doživel v naslovu Gears of War. Grafični učinki, voda in osvetljevanje so všečni, izvrstno pa izpadejo tudi animacije delcev, a je estetika v resnici tista, ki poskrbi za dobro podobo. Risankasti slog namreč zadovoljivo zakrije pomanjkljivosti, kot so motne teksture (glejte povezave za HD različico) in pomanjkanje poligonov določenih predmetov, k dobri podobi pa pripomore tudi svojevrstna arhitektura. Kot je že omenjeno v uvodu, so me določeni deli močno spominjali na City 17 iz Half-Life 2, a so zaradi viktorijanskega pečata vseeno svojevrstni. Igra se odvija ob različnih časih dneva, ki so mestoma izvrstno izkoriščeni in osupnejo. Dobra je tudi fizika, ki do izraza najbolj pride med boji, ko naokrog frčita tako kri kot tudi deli teles, ali pa ko zaustavite čas in nastavite pasti, potem pa se izvede brutalna akcija. Včasih sicer koga posrka skozi tla, ampak se to dogaja precej redko.

V glasbenem delu dominirajo ambientalni zvoki, ki jih tu in tam prebada instrumentalna glasba. V tiholazniškem načinu to močno pripomore k boljšemu vzdušju pa še lažje slišite klepete nasprotnikov. Junak žal ne govori, so pa toliko bolj zgovorni drugi NPC-ji, ki bi jim težko kaj očitali.

Zaključek in ocena

Dishonored: Definitive Edition je izjemno dolga steampunkovska akcijska igra s ščepcem elementov igranja vlog, ki ponuja dva popolnoma različna igralna načina, kar pomeni, da lahko v teoriji podvojite igralni čas (za tiholazništvo sem porabil kar 25 ur). Do cilja lahko uberete več poti, medtem pa pokukate še za skrivnostmi in stranskimi misijami, ki so zanimivejše od glavnih, v katerih pospravite neko tarčo. Škoda le, da lahko na mapo pogledate le na vnaprej določenih mestih in ne morete prerisane nositi v inventarju. Tako orožij in čarovnij kot tudi nasprotnikov je nemalo, bi pa lahko slednji bili bolj vztrajni, ko zaznajo, da je nekaj narobe.

Tipkovne bližnjice

Srednji klik	izbor orožij/moči
Desni klik	sekundarni napad
Shift	šprint
Preslednica	skok
C	tiholazenje
Q/E	nagib levo/desno
F	uporabi
Ctrl	blokiraj/začni dušiti
R	obnovi zdravje
T	obnovi mano
F5	hitro shrani
F9	hitro naloži

Sistemske zahteve

Minimalne

Operacijski sistem	Windows 7 / 8 / 10
Procesor	dvojedrnik z 3.0 GHz ali boljši
Grafična kartica	3D pospeševalnik z vsaj 512 MB pomnilnika (NVIDIA GeForce GTX 460 / ATI Radeon HD 5850)
Pomnilnik RAM	3 GB
Prostor na disku	17 GB

Priporočene

Operacijski sistem	Windows 7 / 8 / 10
Procesor	štirijedrnik z 2.4 GHz ali boljši
Grafična kartica	3D pospeševalnik z vsaj 768 MB pomnilnika (NVIDIA GeForce GTX 460 / ATI Radeon HD 5850)
Pomnilnik RAM	4 GB
Prostor na disku	17 GB

Preigrano na

Operacijski sistem	Windows 10 64-bit
Procesor	AMD Ryzen 7 5700G
Grafična kartica	AMD Radeon RX 6600 8 GB
Pomnilnik RAM	16 GB

Povezave

• Uradna stran igre Dishonored - Definitive Edition
• Nakup igre Dishonored - Definitive Edition na GOG.com
• Zbirka modifikacij za Dishonored - Definitive Edition
• Visokoločljivostne teksture za Dishonored - Definitive Edition