Deus Ex: Invisible War

Prvi Deus Ex, ki je izšel leta 2000, je razvijalski studio ION Storm bržkone rešil pred propadom. No, vsaj razvojno vejo v Austinu, ki je v še aktivnih letih sproducirala še dve AAA igri. Prva je bila drugi del v seriji Deus Ex imenovan Invisible War, medtem ko je druga igra bila tretji del v seriji Thief, ki se je imenoval Deadly Shadows. Invisible War je izšel tri leta po prvencu, zato bi morali razvijalci imeti dovolj časa, da ga izpilijo do potankosti in splavijo dostojnega naslednika. A žal se je nekje zalomilo ...

Zgodba in igranje

Igra se odvija dvajset let po dogodkih iz prvega Deus Ex-a. JC Denton je s svojimi odločitvami (ki so mimogrede kombinacija koncev iz enice) povzročil veliki propad, ki je imel za posledico številne vojne. Ko se je situacija končno stabilizirala, so nadzor nad svetom prevzele različne frakcije. Najbolj mogočni sta bili materialistično naravnani WTO (World Trade Organization) in njegovo čisto nasprotje imenovano Cerkveni red.

Igrate gojenca akademije Tarsus, Alexa D.-ja, ki ga zavoljo terorističnega napada evakuirajo iz Čikaga in preselijo v skrivni laboratorij v Seattlu. Slednji očitno ni dovolj skriven, saj se zgodi ponoven napad (tokrat napada Cerkveni red) in gojenci se v zmedi raztepejo na vse vetrove. Na namig sošolke Billie Adams stopite v stik z redom in tako se prične vaše potovanje.

Zgodba je zanimiva in polna preobratov, kar nekaj razkritij je šokantnih, če se lahko tako izrazim. Dlje kot igrate, bolj postaja jasno, da zadeva ni tako enostavna, kot se je zdela na prvi pogled. Morali boste premisliti komu lahko zaupate ter kateri cilj boste izpolnili. Naloge, ki vam jih zadajajo frakcije, se namreč pogosto izključujejo, je pa res, da si boste le stežka nakopali sovražnike, saj lahko skoraj do konca poljubno menjate zavezništva. Zgodba se posreduje skoraj izključno preko pogovorov, saj je e-poštnih sporočil zanemarljivo malo, podatkovne tablice pa ne vsebujejo nič omembe vrednega.

Kot v predhodniku, so tudi v tej igri prisotni elementi igranja vlog. Če sem za prvi Deus Ex napisal, da gre za igro igranja vlog z elementi streljačine, bi lahko za dvojko stavek obrnil, saj je elementov igranja vlog smešno malo. Izkustvene točke so popolnoma črtali iz igre, kar pomeni, da so nagrade za sekundarne cilje postale izključno materialistične narave. Ker je predmetov v igri kot smetja, se boste najbrž kmalu začeli spraševati, čemu so stranske misije sploh namenjene. Na srečo razvijalci niso ukinili sistema bioloških vsadkov, so ga pa precej poenostavili.

Po novem imate na voljo pet skupin za tri preddoločene vsadke, ki so bodisi pasivni ali aktivni. Za vstavitev in nadgradnjo vsadka sedaj potrebujete zgolj posodo z generično nadgradnjo (Biomod canister), katerokoli nameščen vsadek pa lahko kadarkoli zamenjate z drugim v skupini. Dve mesti iz vsake skupine sprejmeta običajne (legalne) posode, eno mesto pa je rezervirano za posode iz črnega trga. S številčnostjo posod so avtorji pretiravali, saj sem jih med pohajkovanjem in raziskovanjem po svetu našel toliko, da sem proti koncu uspel popolnoma spremeniti način igranja: iz tiholaznika v neusmiljenega borca. Slednje je bilo nujno, saj težavnostna krivulja strmo naraste.

Število različnih nasprotnikov je ostalo dokaj visoko, so pa mape relativno prazne. Tokrat se boste večinoma borili proti človeškim, robotov je manj, zveri pa je le za odtenek. Še vedno vam bodo sive lase delale kamere in strojnice, a jih je zaradi močno poenostavljenega hekanja smešno lahko pridobiti na svojo stran in izkoristiti. Po novem boste namreč s polno nadgrajenim biomodulom vdor opravili hipno, poleg tega pa si vam ni treba zapomniti nobene številke ali gesla več, saj se vse samodejno shrani v sistem.

Boji so na normalni težavnosti zelo lahki z izjemo tistih proti koncu. S palico za božanje lopovov lahko s pomočjo polno nadgrajenega vsadka za mikastenje skoraj kogarkoli prebutate v največ treh udarcih, da o nadmočnem izstreljevalniku uspavalnih puščic sploh ne govorim. Ker je umetna pamet nadpovprečno butasta, se bodo pogosto pobili kar med sabo in vam prihranili delo :).

V arzenalu boste poleg hladnih orožij, ki so se prenesla iz enice, našli tudi številne puške in pištole ter kup raznolikih granat. Vsa strelska orožja si delijo metke, za upravljanje pa ne potrebujejo nobenih posebnih sposobnosti, zato lahko kadarkoli menjate vaše priljubljeno krepelo. Vsake toliko boste našli tudi modifikacije, ki spremenijo lastnosti puške. Na vsako strelno orožje lahko pripnete do dve modifikaciji, vse spremembe pa so (zanimivo) trajne.

Inventar je v dvojki velik le 12 mest, večinoma pa to ni težava, saj se marsikateri predmeti shranjujejo v neskončno veliko skrito shrambo. Tudi tokrat ne morete prodajati najdenih stvari, je pa tudi res, da je denar večinoma ničvreden, saj se da vsega najti na tone. Stranpoti je spet pohvalno veliko, niso pa več tako vezane na vaše imetje/vsadke kot so bile v predhodniku. Manjkajo predvsem stopnje z vodnimi potmi, z novim načinom plezanja pa lahko splezate praktično kamorkoli.

Grafična podoba in zvok

Zaradi velikih izkušenj z Unrealovim pogonom prve generacije, so se v Austinu odločili, da razvoj dvojke nadaljujejo na Unreal 2 engine. Pri Epicu so s svojim UT2004 pokazali kakšen videz se da iztisniti iz pogona in hkrati teči kot namazan, ION Storm pa je optimizacijo popolnoma zamočil. Kljub podpovprečnemu videzu tekstur, za katerega se moramo bržkone zahvaliti vzporednemu razvoju za Xbox, in največji ločljivosti 1280x1024 igra teče obupno slabo. In to na strojni opremi, ki je vsaj petkrat, če ne kar desetkrat, hitrejša od najboljše opreme, ki je bila na trgu za časa izida DX2. Glede na predhodnik se je precej izboljšal fizikalni pogon. Predmeti in trupla se sedaj obnašajo veliko bolj realistično, z metanjem škatel pa lahko celo poškodujete nasprotnike.

Sam vmesnik je glomazen in nepregleden. HUD med igranjem zaradi svoje oblike zavzema gromozanski del igralne površine in moti. Pred vsakim prehodom v novo območje (in teh ni tako malo), vas igra vpraša, če ga res želite opraviti (najbrž zaradi ogabno dolgih nalagalnih časov). Enako moreča so vprašanja, ki se tičejo ponovnega nalaganja, če to opravite iz menija. Češnjo na tortici pa gotovo predstavlja pojavno okno, ki se prikaže ob smrti, in ima samo en gumb: gumb za zaprtje, potem te pa vrže v glavni meni. Kaj za vraga so mislili ob izdajanju te igre in kako so take neumnosti zlezle mimo nadzora kakovosti?

Zvočna podlaga igre je na srečo ostala blizu nivoju predhodnika, spet gre večinoma za futuristično elektronsko glasbo, govorci pa so takisto svoje delo opravili kar solidno. Je pa močno moteče, da vas neprestano nadlegujejo po vgrajenem infolinku, dokler pa pogovori potekajo, ni mogoče shranjevati.

Hrošči

Zaključek

Deus Ex: Invisible War je glede na fantastični predhodnik veliko razočaranje, predvsem na račun neoptimiziranega pogona, butaste umetne pameti in kiksov vmesnika. Igro rešujejo predvsem zanimiva zgodba, ki spet omogoča odločitve, nelinearnost in spodobna dolžina. Nakup priporočam le, če ste zagrizeni ljubitelj moderne serije, in bi radi preizkusili tudi starejše različice.

Tipkovne bližnjice

desni klik: uporabi predmet
kolešček: izberi predmet pasu
preslednica (drži): plezanje po višjih predmetih
B: prikaz vsadkov
V: prikaz inventarja
N: prikaz nalog
F10: hitro shrani
F12: hitro naloži

Sistemske zahteve

Minimalne

Operacijski sistem: Windows 98 SE/2000/XP (95/ME/NT niso podprti)
Procesor: Intel Pentium IV 1.5ghz ali enakovreden AMD Athlon XP
Grafična kartica: grafični pospeševalnik s podporo Pixel Shader (ATI Radeon 8500 ali nVidia GeForce 4 Ti in novejši)
Pomnilnik RAM: 256 MB
Prostor na disku: 3 GB

Preigrano na

Operacijski sistem: Windows 7 SP1 64-bit
Procesor: Intel i3 2120 3.3 GHz
Grafična kartica: AMD Radeon RX 460 2 GB
Pomnilnik RAM: 12 GB

Igranje na modernejših sistemih

Za vklop lepših tekstur, ki igro precej ozaljšajo, boste morali namestiti paket tekstur John P. (med povezavami). Pri nameščanju paketa bodite pozorni na jezik, ki ga izberete. Če ste izbrali napačni jezik, bodo vse teksture v igri rjave barve, na vnosih menija pa bo manjkalo besedilo. Rešitev je ponovna namestitev z izbiro pravega jezika.

Marsikdo ima velike težave s programi, ki se pripnejo na igro (npr. Logitech Setpoint), zato je priporočljivo, da pred igranjem zaprete vse nepotrebne programe.

Prikaz nalagalnega zaslona pogosto prikaže namizje, da morate s Alt+Tab preklopiti nazaj v igro. Rešitev za to je izklop nastavitve sestavljanja namizja.