Jedel sem polže in preživel :)
Vrtni polž (Helix lucorum) je vrsta užitnih kopenskih polžev s hiško, ki so razširjeni po vzhodni in južni Evropi. Užitnih polžev? Samo trenutek, ali dejansko obstajajo ljudje, ki jedo te sluzave mehkužce? Da, in ne le to, polži se Franciji smatrajo kot delikatesa, ki se najbolj pogosto pripravlja v kombinaciji s česnovim zeliščnim maslom (Escargots de Bourgogne).
Ker je radovednost lepa čednost, me je seveda premamila ponudba v letaku enega izmed naših trgovcev. V tednu francoske kuhinje so ponujali tudi polže na burgundski način, ki so jih prevajalci ponesrečeno označili velike vrtne polže (Helix pomatia, ogroženo in zaščiteno vrsto). Kakorkoli že, polži so bili očiščeni, vnaprej kuhani, nadevani s česnovo omako in zamrznjeni (glejte sliko). Moje izkušnje z njimi pa si lahko preberete v nadaljevanju prispevka.
Navodila za pripravo pečenih polžev so bila enostavna, saj jih je bilo treba zgolj postaviti v pečico ogreto na 180 °C ter peči od 7-10 minut, dokler ni zeliščno maslo zavrelo. Končni rezultat me po pravici povedano ni navdušil z vizualnega stališča, saj se je vsebina hišic precej skrčila in je vse skupaj izgledalo precej klavrno. Vsekakor pa sem k slabemu vtisu po nerodnosti pripomogel tudi sam, saj mi je uspelo prevrniti eno izmed hišic in politi maslo.
Ko mi je vsebino končno uspelo izbezati s pomočjo noža pa je nastopil trenutek resnice. Nisem čisto prepričan, kaj sem sploh pričakoval, ko sem zagrizel v polža, ampak prva reakcija je bila: »To so lignji brez okusa po morju!«. Nobene sluzavosti, nobenega eksotičnega okusa, samo gumijasti občutek ob žvečenju, ki bi brez česnove omake najbrž bil popolnoma brez okusa.
Delikatesa? Niti približno. Bi jih kupil še enkrat? Dvomim. Nekaj, kar ješ, ko nimaš kaj drugega? Definitivno!