DOOM II: Hell on Earth - ocena

DOOM II: Hell on Earth je 3D prvoosebna streljačina, v kateri igrate neznanega marinca (Doomguya), ki se po siloviti bitki s peklenskimi pošastmi vrne na Zemljo. Tam ga čaka pravo opustošenje, saj so demoni pobili milijarde ljudi, sedaj pa napadajo preostanek preživelih, ki se s planeta poskušajo rešiti s pomočjo še delujočih vesoljskih plovil. Naš junak mora sedaj osvoboditi izstrelišče ter omogočiti varen umik ljudi, nato pa ga čaka uničenje portala, ki povezuje Zemljo in Pekel. Za razliko od predhodnika je minimalistična zgodba povezana v neprekinjeno celoto 30 stopenj, ki so zelo na grobo tematsko združene v tri epizode. Igra je leta 1995 dobila 20 stopenj veliko uradno plačljivo razširitev imenovano Master Levels for Doom II, ki kar se tiče zgodbe nima kaj dosti skupnega z izvirnikom, se pa ponavadi z njim prodaja v paketu, zato sem jo vključil v to oceno.

Glede na predhodnik so v DOOM II: Hell on Earth stopnje postale precej večje in še kompleksnejše, nelinearnost pa je bila povzdignjena v nebo. Še vedno boste iskali barvne ključe ali kartice za prehod naprej, a da se boste prebili do njih, boste morali pretakniti nešteto stikal, se verižno teleportirati ali pa platformo doseči s šprintom in skokom. Zelo velik poudarek stopenj je na vertikalnem dizajnu, zato se pripravite na vzpenjanje/spuščanje po stopnicah, uporabo dvigal in skoke. Z napredovanjem skozi stopnje se njihovi deli sproti preoblikujejo, zato bo končno stanje le malo podobno začetnemu, veliko je tudi zamotanih labirintov in pasti. Po eni strani mi je bila takšna zasnova izjemno všečna, saj mi je dodobra zaposlila možgane, po drugi strani pa mi je tekanje sem ter tja včasih že malo presedalo, še posebej, ker se je kljub zemljevidu izjemno lahko izgubiti. Skrivnosti so pogosto izjemno domiselno skrite, nagrade v njih pa boste za preživetje na višjih težavnostih (priporočam težavnost Ultra-Violence) definitivno krvavo potrebovali.

Količina nasprotnikov v Doom II, ki se vas bodo lotili, se je povečala sorazmerno z velikostjo map, povečala pa se je tudi njihova raznolikost. Poleg klasičnih nasprotnikov (zombiji, roza in rjavi demoni, goreče glave, kakodemoni, peklenski baroni, kiberdemoni, orjaški robotski pajki), vas bo tokrat ogrožala sedmerica novih pošasti. Mitraljezar se bo nad vas spravil z brzostrelko; mini robotski pajek vas bo obstreljeval s plazmo; peklenski vitez je šibkejša različica peklenskega barona in bo v vas metal plazmo ali vas trgal; rjavi kakodemon bo vse do uničenja proizvajal goreče glave; mancubus se vas bo lotil s plamenometalcem; revenant bo nad vas poslal vodene rakete; arch-vile vas bo poskušal zažgati, še nevarnejša pa je njegova sposobnost obujanja mrtvih. Novi nasprotniki vas prisilijo v bolj taktično igranje, s pomočjo njih pa se tudi dobro stopnjuje težavnost.

Vaš arzenal je za razliko od povečane raznolikosti nasprotnikov doživel zgolj malo sprememb. V DOOM II: Hell on Earth so prisotna vsa orožja iz prvega Dooma (pesti, motorka, pištola, šibrenica, mitraljez, raketomet, metalnik plazme in smrtonosni BFG9000), edina novost je super šibrenica, ki se za razliko od klasike počasneje polni, a strelja dvojno količino šiber. Med igranjem mi je prav prišlo vsako izmed omenjenih orožij (kar je v igrah redkost), v kombinaciji s priboljškom Berserk so mi namreč prav prišle tudi pesti, motorka pa je tako ali tako zakon :). Preostanek priboljškov je povzet iz izvirnika (neranljivost, +100 % zdravja, 200 % oklepa, nahrbtnik s strelivom, delna nevidnost, očala za nočno gledanje, zaščita pred strupenimi snovmi, izris celotne mape), dodan pa je priboljšek, ki vam zdravje in oklep poveča na 200 % (Megasphere).

Vizualna podoba DOOM II: Hell on Earth se ne bistveno razlikuje od tiste iz prvenca, kar pomeni retro videz z dobrimi animacijami sovražnikov in orožij, so mi pa bile mape estetsko manj privlačne. Arhitektura bi lahko bila boljša, izbor tekstur pa manj monoton, še vedno pa je treba priznati, da učinki osvetljevanja in zvoki okolice močno popestrijo igranje. Glasbena podlaga je manj udarna kot v prvem DOOMu, in posledično med igranjem močno potisnjena v ozadje. Kot v prvencu lahko tudi v dvojki s pomočjo predelav pogona in visokoločljivostnih paketov tekstur igri vdihnete popolnoma novo življenje in jo pomladite za kar nekaj let (preberite združljivostne opombe).

Ocena

Čas igranja:  14 ur

Spletišče Nakup

Združljivost