Opis igre Race Driver: GRID

Ko sem v začetku enaindvajsetega stoletja igral Codemastersovo dirkačino TOCA 2: Touring Cars, si nisem mislil, da bom še kadarkoli povohal to serijo. Vožnja mi namreč ni šla najbolje, zato sem se že po nekaj dirkah odločil, da si raje prihranim živce in neham. Priložnost za novo spoznanje s to serijo se mi je ponudila, ko so nekateri ponudniki digitalnih vsebin brezplačno delili Codemastersov Race Driver: GRID, ki se je kmalu za tem popolnoma umaknil iz prodaje. Za ponudbo sem takoj zagrabil, saj sem v tem času pridobil ogromno izkušenj z dirkaškimi igrami, hkrati pa sem si zaželel kak novi izziv. Kot sem pričakoval, z GRID-om nisem imel niti približno toliko težav kot s TOCA 2, več pa izveste v opisu.

Igranje in zgodba

Igrate voznika dirkaških avtomobilov, ki si skozi precej dolg karierni način imenovan Grid World utira pot med najuspešnejše dirkače. Začnete kot najemniški voznik za že uveljavljene ekipe, s pridobljenim denarjem, katerega količina je odvisna od vaše učinkovitosti, pa si lahko kasneje kupite prvo vozilo in tako dirkate pod okriljem lastne ekipe. Dogodki so razporejeni v tri geografske skupine: ZDA, Evropa, Japonska, vsaka geografska skupina pa na štiri jakostne skupine, ki jih sproti odklepate glede na vaše dosežke in pridobljene točke slovesa. Po zmagi v vseh dogodkih določene jakostne skupine se boste imeli možnost pomeriti 1 na 1 proti ekipi, ki je trenutno najboljša na lestvici vseh dirkaških ekip. Igra tudi simulira sezone, zato boste vsakih nekaj dirk imeli možnost, da se ob koncu sezone pomerite v legendarni dirki 24 ur Le Mansa.

Večina dogodkov so klasične dirke, ki se odvijajo na dirkališčih, v naravi ali pa celo po mestnih ulicah. Naenkrat se na progo podajo vsi tekmovalci, kar pomeni, da je gneča ob začetku dirke precejšnja. Glede na uvrstitve nabirate točke, končen rezultat pa je odvisen od seštevka dosežkov posameznih dirk. 24 ur Le Mansa je posebna različica klasične dirke, saj v njem tekmujejo različne kategorije avtomobilov. Za zmago ni potrebno, da ste na prvem mestu (to večinoma sploh ni mogoče), ampak le, da ste prvi v svoji jakostni kategoriji.

Druga večja kategorija dogodkov je driftanje (drsenje), ki spretnost cvileče vožnje postavlja pred hitrost. V teh dogodkih morate nabrati čimveč točk na račun spretnega drsenja z avtom. Hitreje kot začnete drsenje in dlje kot traja, več točk boste dobili. Dodatne točke lahko dobite, če avtomobil spretno vodite čimbliže rdeče-belih palic. Po vsakem zaključenem zdrsu imate na voljo določen čas, v katerem lahko začnete z novim drsenjem, in tako dosežete višji pomnoževalnik. Pri tem velja, da večji trki izničijo začasno nabrane točke, zato je priporočljivo, da ne tvegate preveč. Driftanje je razdeljeno na več vrst. Drift Battle je mešanica klasične dirke in driftanja. Na progo se naenkrat podajo vsi tekmovalci, med dirko pa velja, da bliže kot ste prvemu mestu, več točk lahko dobite za drift. V Drift Tournament boste po progi driftali sami, in če boste zbrali več točk kot vaš nasprotnik, boste napredovali v naslednji krog. Freestyle Drift je posebna različica Tournamenta, razlika je le v tem, da tukaj ne vozite po vnaprej določeni progi.

Touge ali Tōge je posebna in zelo zanimiva različica dvoboja 1 na 1, ki se odvija na Japonskem. Tekmovalca dirkata od točke A do točke B, pri tem pa velja, da se prehitevalec ne sme dotakniti vozila, ki je pred njim. Če se to zgodi, dobi pribitek h končnemu času, kar lahko odloča o zmagi. V nočni različici Touge so na cesti lahko prisotni tudi civilni avtomobili.

En sam dogodek je posvečen Demolition Derbyu (več v opisu igre Flatout 2), v katerem lahko zmago dosežete tudi s sesutjem vseh nasprotnikov. Proga v tem dogodku se križa na več mestih, avtomobili pa zaletavajo, da je veselje.

Vozni park je dokaj pester, saj vsebuje preko 40 vozil, ki se razprostirajo od močno modificiranih, smrtnikom dostopnih avtomobilov, preko formul, do noro zmogljivih prototipov. Kar štiri kategorije GT1, GT2, LMP1 in LMP2 so namenjene dirkam Le Mans. Precejšnja škoda je, da v nekaterih kategorijah praktično nimate izbire, saj vsebujejo le eden ali pa dva modela. Vsaka kategorija zahteva drugačen pristop k vožnji, saj so tudi zmogljivosti vozil drugačne. Tista iz nižjega razreda bodo vsak izlet iz proge kaznovala z izdatnim časovnim pribitkom, medtem ko lahko s prototipi in formulami voziš čez drn in strn skoraj brez vsake posledice. Če pa se že obrnete pa se lahko zaradi norih pospeškov hitro vrnete med nasprotnike. Kakršnegakoli nastavljanja ali popravljanja vozil ni, zato lahko brez skrbi razbijete avto in v naslednji dirki vozite s popolnoma popravljenim.

Vse napredovanje skozi karierni način se vrti okrog denarja. Denar potrebujete za vstopne stroške dogodkov, nakup novih avtomobilov in kasneje tudi nakup in plačo drugega voznika v ekipi. Z odličnimi uvrstitvami v dogodkih lahko za vsakega odklenete do tri sponzorje, ki vam v zameno za doseganje ciljev izplačajo spodoben kupček denarja. Na avtomobil lahko nalepite do osem oznak sponzorjev, pri tem pa bodite pozorni na to, da glavni sponzor izplača dvojno vsoto ob doseženem cilju. Sponzorske bonuse imata možnost doseči oba s sovoznikom, dodaten denar pa lahko pridobite z ekipno zmago. Sovoznika lahko kadarkoli zamenjate, pri tem pa bodite pozorni na to, kakšen kos pogače si bo odrezal od končnega zaslužka in seveda njegove sposobnosti, ki so prikazane v preglednem grafu.

S pridobljenim denarjem lahko povečate obseg vaše garaže, precej neumno pa je, da lahko nakupe izvajate le pred začetkom vsakega dogodka, ne morete pa kupovati preko pregleda vseh razpoložljivih avtomobilov. Za lažje odločanje vam je na voljo izjemno poenostavljen vmesnik, ki prikazuje hitrost, pospešek, lego in sposobnost zavor v obliki lestvice od 1 do 5, tehničnih podatkov pa ni mogoče videti. Če bi slučajno imeli premalo denarja za nakup (malo verjetno), se lahko odločite tudi za rabljen avtomobil, ki ga lahko kupite preko vgrajenega sistema za preprodajo avtomobilov imenovanega eBay motors. Resda lahko z nakupom rabljenega vozila prihranite nekaj soldov, a tako kupljeni avtomobili naj bi bili po mnenju nekaterih slabši od novih, kar vam da igra vedeti tudi ob prvem vstopu v ta sistem. Ali to drži ali ne, nisem uspel preveriti, saj je bila razlika med novimi in rabljenimi večinoma tako majhna, da sem kupoval izključno nove.

Pred vsakim dogodkom lahko izberete težavnost in pomagala ter označite ali želite imeti možnost ponovnega začetka dirke (izklopite način Pro) in če želite preklapljati med kamerami (izklopite zaklep na kamero iz notranjosti vozila). Za igranje s tipkovnico je priporočljivo, da ne izklapljate pomagal, saj boste drugače zaradi digitalne narave tipk zelo težko vozili. Izjemo predstavljajo dogodki z driftanjem, kjer boste veliko profitirali, če izklopite stabilizacijo avtomobila. Škoda, da nisem imel možnosti igre preigrati z volanom z menjalnikom, kjer bi lahko povsem izklopil pomagala. Bolj kot je dogodek težaven, več točk slovesa dobite in hitreje lahko napredujete skozi jakostne skupine.

Težavnost ne odloča le o sposobnosti računalniških nasprotnikov, ampak tudi o številu možnosti za prevrtenje časa. Slednje lahko izvedete kadarkoli med dirko, tako da najprej s pritiskom na tipko Enter prikažete ponovni posnetek, nato pa se premaknete nazaj do varnega mesta in sprožite nadaljevanje dirke s pritiskom tipke F12. Žal je prevrtenje časa zelo nerodno izvedeno. Ob vsakem vklopu se namreč ponovni posnetek začne samodejno predvajati, hkrati pa je vklopljena akcijska kamera. Najprej morate posnetek zaustaviti, nato spremeniti kamero in šele zatem lahko dejansko najdete primerno mesto za nadaljevanje. Zaradi kratkosti posnetka je večino hujših trkov nemogoče razveljaviti, ostane vam le še ponovni začetek dirke. Prevrtenje časa pa ne vpliva samo na vas, ampak še na umetno pamet, ki včasih po prevrtenju spremeni taktiko.

Umetna pamet je sposobna, čeprav včasih brez dobrega razloga zleti s ceste, a hkrati nadpovprečno goljufiva in nesramna. Kadarkoli se boste odcepili od skupine, vas bo ta dohitela na primerno dolgi ravnini. To je še posebej nadležno v več kot 12 minut trajajočih maratonskih dirkah Le Mansa, kjer vas na dolgih ravninah umetna pamet v identičnem avtomobilu ne le dohiti, ampak celo prehiti! To mi je tako močno pokvarilo igralno izkušnjo, da sem začel preskakovati dirke ob koncu sezone. Nadaljnje je treba omeniti, da je računalniškim igralcem popolnoma vseeno, če te v kakšnem ovinku izrinejo s ceste. Ne le to, še huje je, da to počne tudi vaš ekipni kolega! Ker je število prevrtenj časa omejeno, in ker izleti izven proge večinoma pomenijo slabo uvrstitev, boste najbrž kar pogosto znova zagnali dirko.

Grafična podoba in zvok

V igri uporabljen pogon je luč ugledal pod imenom Neon v igri Colin McRae: Dirt. Resda je ponujal zelo všečno grafično podobo, a je hkrati bil obupno optimiziran. Njegov naslednik, Ego, uporabljen v Race Driver: GRID je odpravil ogromno napak predhodnika, a hkrati prinesel tudi kakšno novo (npr. nenadne upočasnitve dogajanja). Najbolj se boste gotovo razveselili precej višjega števila sličic na sekundo, druga pomembna sprememba pa je, da se proge ne bleščijo več tako kot v Dirtu, kar naredi vožnjo precej znosnejšo. V igro je vgrajen tudi osnoven cikel dneva in noči, ki pa na veliko škodo pride do izraza le v Le Mansu. Čistih nočnih dirk je le za ščepec, pa še tiste se večinoma odvijajo na odlično razsvetljenih Japonskih ulicah. Videz igre je resda dokaj všečen, škoda le, da so se odločili čez izrisano sliko vreči zelo močan in duhamoren sivi filter.

Fizikalni model je doživel dobršno prenovo, saj je sedaj mogoče s trki vplivati na določene dele proge. Poškodbe na avtomobilih so zelo dobro vidne. Ob trkih odpadajo kosi, krivi se pločevina, krešejo se iskre, steklo poči in ovira pogled. Kljub vizualnemu napredku pa se zdi, da je poškodbeni model glede na Dirt izjemno prizanesljiv. Za vpliv na vozne lastnosti se moraš v oviro zaleteti s precejšnjo hitrostjo, poškodbe z ikono rumene barve pa po mojih izkušnjah nanje nimajo prav nobenega vpliva. Še posebej trpežne so formule, ki so praktično neuničljive.

Zvočna podlaga je kar dobra, vidi se, da so pri Codemastersih zvoku posvetili kar nekaj časa (in denarja). Ne govorim zgolj o zvoku avtomobilov, škripanju delov po poškodbah in podobnem, ampak tudi o govornem delu. Člani vaše ekipe namreč med dirko govorno komunicirajo z vami. Ekipni kolega vas obvešča, da je tik za vami ali da ste ga dohiteli, vam čestita ob dosežkih in se opravičuje ob trkih. Vodja mehanikov vas obvešča o dosežkih, dogajanju in stanju dirkalnika, pri tem pa vas kliče po vzdevku, ki ste si ga izbrali ob ustvaritvi profila. O kakšni glasbeni podlagi po drugi strani zelo težko govorimo, saj je z izjemo dirk 1 na 1 in ponovnih posnetkov, ni.

Hrošči

Zaključek

Race Driver: GRID je precej zabavna arkadna dirkačina, ki jo odlikuje izjemna dolžina (preko 25 ur) in všečna grafika, žal pa preveč poenostavlja določene vidike igre. Nabor avtomobilov je dokaj dober, kar nekaj je lokacij, vendar igri vseeno manjka več raznolikosti. Največja Ahilova peta igre pa je gotovo goljufiva in včasih celo nesramna umetna pamet, ki je tudi v večji meri vzrok za tako nizko oceno.

Hitre tipke

C
spremeni kamero
End
pogled v vzvratno ogledalo
A
menjaj gor
Z
menjaj dol
Enter
sproži ponovni posnetek
F12
potrdi ponovni posnetek

Sistemske zahteve

Minimalne

Operacijski sistem
Windows XP/Vista SP1
Procesor
Pentium 4 @ 3.0GHz ali Athlon 64
Grafična kartica
DirectX 9.0c združljiva grafična kartica: GeForce 6800 / Radeon X1300
Pomnilnik RAM
1 GB
Prostor na disku
12.5 GB

Priporočene

Operacijski sistem
Windows XP/Vista
Procesor
Intel Core 2 Duo @ 2.66Ghz ali Athlon X2 3800+
Grafična kartica
DirectX 9.0c združljiva grafična kartica: GeForce 8800 ali Radeon X1950
Pomnilnik RAM
2 GB
Prostor na disku
12.5 GB

Preigrano na

Operacijski sistem
Windows 7 SP1 64-bit
Procesor
Intel i3 2120 3.3 GHz
Grafična kartica
AMD Radeon RX 460 2 GB
Pomnilnik RAM
12 GB

Povezave


Vam je vsebina všeč? Delite jo na: