Ukrajinski razvijalni studio 4A Games, ki so ga leta 2006 ustanovili trije veterani, je s prvim naslovom, imenovanim Metro 2033, zakoličil pot obsežni seriji prvoosebnih streljačin. A nadaljevanja, imenovanega Metro: Last Light, skoraj ni bilo, saj je založnik THQ v 2013 bankrotiral, a je na srečo franšizo prevzel Deep Silver. Ker je bila igra komercialna uspešnica, so ob izidu nove generacije konzol izdali ozaljšani različici tako prvenca kot nadaljevanja, ki je postalo Metro: Last Light Redux. Ali si je igra res zaslužila takšne prodajne številke, pa si lahko preberete v mnenju.

Zgodba in igranje

Metro: Last Light Redux se odvija v 2034, več kot dvajset let po jedrski vojni, ki je z obličja Zemlje izbrisala več milijard ljudi. Igrate Artjoma, 25-letnika iz postaje VDNKh, ki je leto poprej sprožil paket raket, da bi uničil prebivališče telepatskih dvonogov, imenovanih Temni (Dark Ones), zaradi česar ga še vedno peče vest. Kruh si služite kot Čuvar (Ranger) skrivnega vojaškega bunkerja D6, ko se naenkrat pojavi novica, da je eden izmed Temnih preživel. Vaša naloga je, da ga izsledite in ubijete, a se ne zavedate, da se bo zadeva zelo zakomplicirala. V sicer obetavni zgodbi se tekom igranja pojavijo številni klišeji ter luknje, kar je najbrž posledica rezanja izvirnega scenarija Dimitrija Gluhovskega in prilagajanja za mase. Z njo se spoznavate preko vmesnih sekvenc, ki se večinoma odvijajo kar tekom samega igranja, pogovorov z NPC-ji in branjem dnevniških zapisov, ki so kot skrivnosti raztreseni naokoli.

Osrčje igre Metro: Last Light še vedno predstavlja podzemlje, ki temelji na moskovskem metroju, v njem pa poleg naseljenih postaj najdemo še zapuščene tunele podzemne železnice, vojaške komplekse in pa srhljive katakombe. Po njih se večinoma premikate peš, obstajajo pa tudi sekcije, v katerih se popeljete z manjšimi vlakci ali pa ste potnik na čolnu, ki prečka poplavljeno območje. Lokacije so prepredene s stranpotmi, ki vsebujejo marsikateri priboljšek, v raziskovanju njih pa sem zelo užival. Nič kaj manj zanimivo ni površje (porušena mesta, močvirje, podeželje), na katerem vas poleg obilice mutantov čaka še strupena atmosfera, ki zahteva obvezno plinsko masko. Na višjih težavnostih, kot je Ranger, je treba zato igrati hitro in vedno spremljati rezerve, zaradi višje prejete škode pa maska hitreje poči, in takrat ste v resnih težavah.

Na tem mestu je treba omeniti še DLC-je, ki so brezplačno priloženi osnovni igri, do njih pa lahko pridete preko menija Chapters, v katerem morate pritisniti Q, da preklopite na dodatne misije. V Chronicles Pack se skozi oči štirih likov (Pavel, Anna, Khan in Ulman) spoznate z dogajanjem vzporedno z glavno zgodbo, kar pripomore k boljšem razumevanju celote, a njih dolžina divje niha. Faction pack vas prestavi v kožo treh specialistov: težkega borca Rajha, imenovanega Hans, neimenovanega komunističnega ostrostrelca ter borca Polisa. Prav zadnji nastopa v misiji Kshatriya, ki je prava poslastica za raziskovalce po duši, saj zbirate predmete in z njih prodajo izboljšujete vašo opremo, hkrati pa sproti odklepate bližnjice med knjižnico (The Great Library) in vašo bazo.

Čeprav je v igri tudi nekaj odlično postavljenih pasti, vas bodo vsekakor bolj ogrožala živa bitja, ki so bila v veliki meri prenesena iz izvirnika, a zaradi premetene uporabe dajejo občutek, kot da so veliko bolj raznolika. Če sem v 2033 imel občutek, da se borim samo proti štirinogim Nosalisom in Watcherjem, so tukaj na luč občutljivi pajki in mutirani škampi dovolj pogosti, da razbijejo monotonost. Za dodatno raznolikost poskrbijo še človeški nasprotniki iz treh različnih frakcij (rajh, komunisti in banditi), ki so dobro oboroženi in znajo zalučati tudi kakšno granato, se skriti za zaboje ali napasti iz zaklona, a včasih tudi neumno tekati sem ter tja. Občasno vas čakajo tudi šefi, ki niso le gobe za metke, ampak je treba napad izvesti preudarno. Težavnostna krivulja je z redkimi (a brutalno težkimi) izjemami kar dobra, so pa shranjevalne točke dovolj goste, da s smrtjo ne izgubite preveč.

Praktično celoten arzenal Metro: Last Light je bil kopiran iz izvirnika, razvijalci pa so dodali še številne dodatne strelne kose. Mesarskemu nožu in pištolicam so razvijalci ob bok postavili impresiven nabor šibrenic in avtomatskih pušk, za masovno odstranjevanje pa lahko uporabite tudi plamenometalec in težki mitraljez. Tudi eksotika ni ostala pozabljena, saj v igri obstajajo tudi pnevmatska in električna orožja, ki pa jih je treba redno ročno polniti, kar zna biti sredi akcije kar kritično. Metkov je za ljubitelje raziskovanja dovolj, lahko pa jih tudi kupite, tako da pri prodajalcih porabite kakovostno vojaško strelivo. Z njim poteka tudi nadgrajevanje pušk, ki je podobno nerodno kot v predhodniku, spet pa so odsotne tudi konkretne številke. Nabor orožij zaokrožijo eksplozivne in ognjene granate, uporabne pa so tudi mine s senzorjem.

A napadalnost je le en del igralne izkušnje, saj Metro: Last Light veliko stavi na tiholazništvo, ki je precej bolj dodelano kot v predhodniku. S skrivanjem v temi se lahko izognete patruljam in posameznike pospravljate z rezanjem goltancev ali metanjem nožkov. Njihovi pajdaši žal niso tako napredni, da bi opazili očitno izginotje tovariša, in odreagirajo zgolj, če vas zagledajo ali najdejo truplo. Takrat prižgejo naglavne luči in zaženejo alarm, pri katerem se marsikdaj pojavijo oklepljeni stražarji, ki jih je kar izziv pospraviti. Rešitev je redno ugašanje luči, izklapljanje elektrike in gibanje v sencah, ki ne pride niti blizu tistemu iz npr. serije Splinter Cell, saj je lučka na zapestni uri edini resni indikator, ali ste res v temi ali vas osvetljuje vir svetlobe. Je pa neškodljivo onesposabljanje toliko bolj pomembno, saj vsaka zahrbtna smrt nasprotnika vpliva na skriti sistem morale, ki lahko vodi k pozitivnemu izmed dveh koncev.

Vmesnik je tudi v LL izvrsten, še posebej, če igrate na težavnosti Ranger, ki skrije vse nenaravne elemente. Pri nošnji maske se ta zarosi in poka ob poškodbah, indikator porabljenosti filtra pa je poleg težkega dihanja tudi ura, ki si jo junak ob zamenjavi filtra znova nastavi. Pot skozi pajčevine si utirate s priročnim vžigalnikom, ki služi tudi prižiganju bakel in pogledu na beležnico z nalogami in kompasom. Akumulatorje očal za nočni pogled in lučko polnite z ročnim dinamom, ta pa je uporaben tudi pri zagonu določenih naprav. Tudi orožja imajo vizualne indikatorje stanja napolnjenosti z zrakom/elektriko, vidi pa se tudi količina preostalih nabojev.

Grafična podoba in zvok

Metro: Last Light Redux teče na izboljšanem hišnem pogonu 4A engine, ki je svoj krst doživel v prvem delu. Kljub starosti je treba priznati, da se je igra izvrstno postarala. V največji meri je za to zaslužna izvrstna arhitektura, ki ob pametni uporabi barv in virov svetlobe pričara odlično grafično podobo, svoje pa dodajo še ostre teksture, dimni učinki in majhne podrobnosti kot npr. pajčevine, kondenzacija na maski, polnjenje orožij, itd. Seveda, če pogledaš natančneje, imajo določeni modeli manj poligonov pa tudi kaka manj pomembna tekstura je razmazana, a se to v poplavi dobrih vizualnih prijemov popolnoma izgubi.

Kar se tiče zvočnega dela, so mi bili všeč govorci (kljub njihovem pretiranemu naglasu), orkestralna glasbena podlaga in pa seveda zvočni namigi, kot pojemanje sape ob porabi filtra.

Zaključek in ocena

Metro: Last Light Redux je skoraj 20 ur dolga postapokaliptična streljačina z izvrstnim vzdušjem in izjemno grafično podobo, h kateri prispevajo odštekana orožja, domiselni vmesnik in številne grafične podrobnosti. Divja akcija se prepleta s tiholazništvom, kjer pa moti ne čisto jasen sistem osvetlitve. Sicer zanimivo zgodbo kazijo luknje in klišeji, igralnost pa okvarijo ogromni skoki v težavnosti, prav tako pa mi ni bil všeč vmesnik za trgovanje.

Tipkovne bližnjice

F	(drži) polnjenje svetilke
G	(drži) plinska maska
R	(drži) polnjenje orožij
Q	ampula za zdravljenje
M	(drži) vžigalnik, kompas in beležka
Y	preklop čepenja
C	(drži) za izbor orožja, (pritisni) za met

Sistemske zahteve

Minimalne

Operacijski sistem	Windows Vista, 7 ali 8 (samo 64-bit)
Procesor	Katerikoli dvojedrni procesor z 2.2+ GHz ali bolje
Grafična kartica	z DirectX 10, Shader Model 4 združljive grafične kartice (GeForce 8800 GT 512 MB, GeForce GTS 250 ali enakovredne AMD Radeon grafične kartice)
Pomnilnik RAM	2 GB
Prostor na disku	10 GB

Priporočene

Operacijski sistem	Windows 7 ali 8 (samo 64-bit)
Procesor	Katerikoli štirijedrni procesor ali dvojedrni z 3.0+ GHz ali bolje
Grafična kartica	z DirectX 11 združljive grafične kartice (GeForce GTX 480 ali enakovredne AMD Radeon grafične kartice)
Pomnilnik RAM	4 GB
Prostor na disku	10 GB

Preigrano na

Operacijski sistem	Windows 11 64-bit
Procesor	AMD Ryzen 7 7700
Grafična kartica	AMD Radeon RX 9060 XT 16 GB
Pomnilnik RAM	32 GB

Povezave

• Uradna stran igre Metro: Last Light Redux
• Nakup igre Metro: Last Light Redux na GOG.com