Tom Clancy’s Splinter Cell in Pandora Tomorrow

Serija Tom Clancy’s Splinter Cell je luč sveta prvič ugledala leta 2002, ko je izšla istoimenska igra, izgrajena na Unrealovem pogonu druge generacije. Serijo je požegnal avtor številnih vohunskih in vojaških romanov Tom Clancy, katerega umotvore lahko najdete tudi v naših knjižnicah in knjigarnah. Serija se je tekom let močno namnožila, a ta ocena se bo dotikala le prvih dveh iger: izvirnika in nadaljevanja Pandora Tomorrow. Slednjega pojmujem bolj kot razširitev in manj kot samostojno igro, zato si po moji oceni tudi ne zasluži samostojnega opisa. V igri in njenih nadaljevanjih sledimo nekdanjemu marincu Samu Fisherju, ki dela za tajno enoto NSA imenovano Third Echelon. Igri so izdelali v UbiSoftovem Montrealskem studiu.

Zgodba in igranje

Prva igra se začne leta 2004, ko po krvavem puču oblast v Gruziji preide v roke milijarderja Kombaina Nikoladzeja. Sama Fisherja pošljejo v Gruzijski Tbilisi, da bi raziskal izginotje dveh zaposlenih v CIA. Njegov kontakt mu med umiranjem razkrije, da se v državi kuha nekaj, kar bi lahko vodilo v vojno. Fisher med vohljanjem za enim izmed osumljencev za smrt agentov, Vjačeslavom Grinkom, odkrije, da Gruzijski predsednik Nikoladze s pomočjo komandosov potiho napada sosednji Azerbajdžan, da bi se dokopal do njihovih bogatih zalog nafte ... Druga igra se začne v letu 2006 na Vzhodnem Timorju. Ameriško ambasado napadejo gverilci pod vodstvom Suhadija Sadonoja in ugrabijo številno osebje. Fisherja pošljejo v ambasado, da bi izvohal več podrobnosti o gverilcih ter omogočil rešitev ujetnikov. Misija uspe, vendar Sadono pobegne, Fisher pa odkrije njegov mojstrski načrt za zavzetje države, ki vključuje biološke bombe ... Obe zgodbi sta izjemno zanimivi, polni političnih spletk in prikrivanj resnice. Ponujata zanimiv vpogled v dogajanje, ki je prikrito navadnim smrtnikom. Čeprav gre za igro, bi si upal trditi, da realnost ni kaj prida drugačna.

Delikatne situacije zahtevajo primeren pristop in tu ameriška nindža, Sam Fisher, zablesti. Mojster tiholazništva se skoraj neslišno premika pod okriljem teme ter tako poskuša izzvati čimmanj konfliktov. Določene situacije namreč zahtevajo, da vas ne opazijo ali pa, da ne sprožite alarma. Veliko pomoč pri tem predstavljajo številni pripomočki za vohunjenje. Pred vlamljanjem v prostore lahko pod vrata vtaknete optično vlakno in si ogledate situacijo, indikator osvetljenosti vam kaže stopnjo osvetljenosti junaka, v temi so nepogrešljiva tudi posebna očala, ki so pravzaprav skoraj zaščitni znak serije. Vanje sta vgrajena način za nočno gledanje, katerega šibka točka sta para in luči, ki vas zaslepijo, ter termični pogled, ki omogoča, da nasprotnike zaznate skozi tanjše stene in da odkrijete skrite mine in pasti.

Senc je dosti, a ne toliko, da bi se lahko zgolj sprehodili od enega do drugega konca mape. V nekaterih situacijah si jih lahko napravite sami, tako da ugasnete ali postrelite luči, vendar bo to vzbudilo sum v nasprotnikih in prišli bodo na ogled. Dodatno so lahko viri svetlobe neuničljivi ali pa prihajajo iz mesta, na katerega ni mogoče vplivati. V takih primerih je treba bodisi poiskati alternativno pot ali pa pozorno preučiti korake sovražnikov ter se nato z občutkom zmuzniti mimo njih. Prva rešitev vam zna prihraniti kar nekaj časa in je pogosto ni težko opaziti, samo pozorni morate biti na okolico. Fisher zna plezati po ceveh tako navpično kot tudi vodoravno, se preprijemati po robu, odskočiti s stene za večjo višino, se spustiti po vrvi in še marsikaj. Drugi pristop je težji, a ima Fisher dovolj trikov, ki ga olajšajo. S tal lahko pobirate predmete in jih vržete ter tako preusmerite pozornost nasprotnikov, z uničenjem luči lahko nasprotnika zvabite v temo in ga nato lopnete po betici, paralizatorski naboj lahko izstrelite pod kotom, da se odbije od stene in onesposobi nasprotnika ter še marsikaj.

Čeprav lahko umetno pamet uspešno vodite za nos, pa le ni tako butasta kot se zdi. Če je del vašega telesa v njenem vidnem polju, bo takoj odreagirala in sprožila alarm in/ali vas napadla. Tudi če ste popolnoma skriti v temi in se zaleti v vas, boste odkriti. Nejevoljno se bo odzvala tudi na najdena telesa, zato je priporočljivo, da jih poberete in odnesete na temno mesto. Poleg občutljivosti na vidne dražljaje bo umetna pamet odreagirala tudi na zvoke, npr. na glasnost vaših korakov, in druge zvoke, ki jih boste povzročali. Ker razjarjenih nasprotnikov ni mogoče pokončati z enim udarcem po glavi, boste morali biti stalno v gibanju in upati, da ste pravilno predvideli njihovo pot. Nekatere nasprotnike morate ugrabiti in prisiliti, da vam odklenejo vrata ali dajo dostop do računalnika, zato morate biti v tem primeru še posebej pazljivi, da jih ne razjezite. Priporočam tudi, da si redno shranjujete, saj se zna zgoditi, da se ključni NPC kam zatakne in boste morali misijo začeti znova, če nimate dovolj shranjevalnih točk.

Poleg človeških nasprotnikov so v igri prisotni še psi, ki sledijo vašemu vonju in nato z lajanjem ter grizenjem opozorijo svoje dvonožne pajdaše. Tudi neživih pasti je kar nekaj. Poleg že omenjenih min in žičnih pasti, so ponekod postavljene tudi strojnice, ki pa jih lahko shekate in obrnete proti njihovim lastnikom. V izogib alarmom se morate varovati tudi pred budnim očesom kamer. Ker slednje oddajajo značilen zvok ob premikanju, jih boste lahko pravočasno zaznali. Nekatere je mogoče uničiti s streli, druge pa lahko začasno onesposobite s pomočjo posebnega motilca signala. Ta ima sicer omejeno baterijo, ki se sama polni, a vam bo dal dovolj časa, da se lahko premaknete v mrtvo točko kamere.

Seveda vam včasih ne bo uspelo ostati neviden in takrat bo čas za akcijo. V osnovi je Fisher oborožen s pištolico, ki ima sicer majhno število metkov in je na daljavo kronično nenatančna, je pa odlična za boje od blizu. Ker jo uporabljate tudi za zastraševanje zajetih sovragov, jo lahko med umikanjem na varno uperite v nasprotnike in nanje streljate. Modularna napadalna puška SC-20K je precej bolj smrtonosno in natančno orožje. Z vgrajenim daljnogledom lahko spretneži sovražnike ubijejo z enim strelom v glavo. Ker merek izjemno niha s tem seveda ne bo nič, če se bo nasprotnik premikal ali tekel proti vam. Poleg osnovnega napada ima SC-20K tudi lučalnik številnih pripomočkov: elektrošokerjev, omotitvenih krogel, lepljivih kamer, itd.

Arzenal je spoštovanja vreden, a ga boste tudi potrebovali, saj so tudi nasprotniki s svojimi pokalicami zelo smrtonosni. Skupina se pogosto razkropi in vas napade iz več lokacij naenkrat, znajo se tudi skrivati za ovirami, za razliko od vas pa niso sposobni metati granat. V Pandori Tomorrow so nasprotniki precej naprednejši in imajo nočni pogled ter ostrostrelske puške. Rane si lahko zacelite s pomočjo zdravilnih paketov, ki jih lahko v enici nosite v inventarju, v dvojki pa so postavljeni na preddoločene lokacije. Tako strelivo kot tudi zdravstvene pakete je mogoče pobrati z nasprotnikov, zato si vzemite čas in preglejte, če jim je kaj padlo iz žepov.

Naloge so precej raznolike. Prisluškovati morate pogovorom, vdirati v računalniške sisteme, ugrabljati zlikovce, tu in tam pa tudi koga usmrtiti. Nekih večjih moralnih dilem pred vas igra ne postavi, pa tudi če jih, nimajo nobenih posledic. Prehodi skozi stopnje potekajo precej premočrtno, vračanja ni, zato se boste težko izgubili. V PDA-ju imate sicer vgrajen zemljevid, a ga niti ne rabite, pa tudi če bi ga, je funkcionalno precej neuporaben.

Grafična podoba in zvok

Obe igri sta izgrajeni na zgodnji različici Unrealovega pogona druge generacije, zato sta vizualno skoraj identični. Hitrost delovanja iger je solidna, dokler ne vklopite nočnega ali termičnega pogleda. Takrat število sličic na sekundo strmo pade, a na veliko srečo je strojna oprema že zdavnaj presegla to nevšečnost, zato bi morali na novejših sistemih obe igri delovati tekoče. Prav poseben čar obeh naslovov je igra svetlobe in senc, ki so jo razvijalci odlično zadeli in v nekaterih primerih poskrbi za zelo všečen videz. Žal na modernih grafičnih karticah ni vse tako rožnato, saj ne podpirajo določenih zmožnosti starejših kartic in zato prihaja do težav z osvetljevanjem. Na sam vizualni pogled osvetljenosti se zato ni mogoče povsem zanesti kar pomeni, da morate imeti oči vedno na indikatorju svetlosti. Mape so relativno majhne, zato boste nalagalni zaslon gledali precej pogosto.

Fizikalni pogon igre je po eni strani velik plus igre, saj se okolje odziva na eksplozije in strele, ogenj je precej realističen, žal pa v nekaterih primerih izpade čudaško. Posebej moteče je nerealistično premikanje luči in lestencev, ki sicer poskrbi za nepredvidljivost vira svetlobe, a pokvari splošen vtis. Enako vizualno moteče je premikanje rastja in pa vode, ki izgleda kot oljna brozga. Škoda.

Predstavitveni del igre je precej soliden. Enica ima sicer težavo z velikostjo vmesnih sekvenc, a je v nasledniku ta težava odpravljena. Video vmesne sekvence poskrbijo za povezovanje zgodbe in so narejene precej solidno, nekaj pa je tudi sekvenc narejenih s pogonom samim. Govorci so svoje delo opravili zelo dobro, za dobro vzdušje pa poskrbijo tudi zvoki iz ozadja in akcijska glasba, ki se predvaja, ko vas odkrijejo.

Hrošči

Zaključek

Tom Clancy’s Splinter Cell in nadaljevanje Pandora Tomorrow sta zelo dobri akcijski tiholaznici, ki preudarni pristop k reševanju geopolitičnih situacij postavljata pred rambovsko streljanje. Vohunstvo je ob vseh pripomočkih, ki jih ima Fisher na voljo, odlično izvedeno, genialni nadzor z miško in tipkovnico pa omogoča, da se lahko v igro res vživite. Zanimiva zgodba in raznolike lokacije poskrbita, da se med 14 urami kot jih ponujata obe igri skupaj ne boste dolgočasili niti za trenutek. Škoda le za velike črne pike, ki so posledica muhaste umetne pameti in starosti iger. Kako rešite slednje si lahko ogledate v sekciji »Igranje na modernejših sistemih«.

Tipkovne bližnjice

F1: dostop do dnevnika misije
2: nočni pogled
3: termo pogled
Q: prihuli se k steni
Shift: skok
Miškin kolešček: prilagodi hitrost hoje
Ctrl: izberi orožje ali vrsto streliva
Preslednica: dejanje (odpri vrata, zagrabi nasprotnika ...)
E: nameri izbrano orožje

Sistemske zahteve

Minimalne (Splinter Cell)

Operacijski sistem: Windows 98SE/ME/2000/XP
Procesor: 800 MHz Pentium III ali AMD Athlon
Grafična kartica: z DirectX 8.1b združljiva kartica z 32 MB pomnilnika
Pomnilnik RAM: 256 MB
Prostor na disku: 1.5 GB

Priporočene (Splinter Cell)

Operacijski sistem: Windows XP
Procesor: 1000 MHz Pentium III ali AMD Athlon ali bolje
Grafična kartica: z DirectX 8.1b združljiva kartica z 64 MB pomnilnika
Pomnilnik RAM: 256 MB ali več
Prostor na disku: 2.1 GB

Minimalne (Splinter Cell: Pandora Tomorrow)

Operacijski sistem: Windows 98SE/ME/2000/XP
Procesor: Intel ali AMD, 1 GHz
Grafična kartica: z DirectX 8.1b združljiva kartica z 64 MB pomnilnika (Geforce 4 MX ni podprta)
Pomnilnik RAM: 128 MB
Prostor na disku: 2.5 GB

Priporočene (Splinter Cell: Pandora Tomorrow)

Operacijski sistem: Windows XP
Procesor: Intel ali AMD 1.8 GHz
Grafična kartica: z DirectX 8.1b združljiva kartica z 128 MB pomnilnika
Pomnilnik RAM: 512 MB
Prostor na disku: 2.5 GB

Preigrano na

Operacijski sistem: Windows 7 SP1 64-bit
Procesor: Intel i3 2120 3.3 GHz
Grafična kartica: AMD Radeon RX 460 2 GB
Pomnilnik RAM: 12 GB

Igranje na modernejših sistemih

Obe igri imata težave z osvetljevanjem na modernejših grafičnih karticah. Da ju vizualno polepšate in hkrati odpravite napake, napravite naslednje:

Namestite zadnje popravke za igri, če imate DVD različico
Namestite Widescreen popravek za igri (povezave) ter prilagodite njegove nastavitve ResX in ResY v datoteki .ini, ki se nahaja v mapi scripts. Primer:
```
ResX=1920
ResY=1080
```
Namestite paket tekstur, ki so bile prenesene iz različic HD za Playstation 3 (povezave)