Heretic: Shadow of the Serpent Riders - ocena

Heretic: Shadow of the Serpent Riders je 3D prvoosebna streljačina, v kateri igrate vilina imenovanega Corvus, ki se odpravi na pohod proti trem jezdecem kuščarjev, da bi maščeval poboj vilinskih starešin. Mikroskopska zgodba je razdeljena v pet epizod s po devetimi stopnjami, po ena izmed omenjenih pa je dostopna zgolj preko skrivnega portala.

Stopnje v Heretic: Shadow of the Serpent Riders so večinoma zelo kompleksne in so praviloma razdeljene na tri ločene sekcije, ki se odklenejo zgolj z najdbo primernega barvnega ključa. Najti slednjega pa bo vse prej kot enostavno, saj so razvijalci po stopnjah postavili na desetine stikal, vrat, dvigal in portalov, ki povezujejo dele stopenj. Zaradi takšne zasnove vam ne uide veliko vračanja, ki pa večinoma ni frustrirajoče, saj je arhitektura dovolj zapomnljiva, v veliko pomoč pa vam bo tudi pregleden zemljevid, za katerega pa priporočam preklop barvne sheme na klasično Doom-ovsko. Med potjo nazaj vsekakor odsvetujem pretirano buljenje v zemljevid, saj so mape posejane s tonami pastmi, ob vračanju pa se vas lahko lotijo tudi sovražniki, ki so prilezli iz skritih lukenj. Vsaka mapa vsebuje tudi kopico skrivnosti, ki bo razveselila ljubitelje raziskovanja, poleg orožij in municije pa boste našli tudi marsikateri uporabni predmet. Nekateri izmed slednjih se ne porabijo takoj, temveč se shranijo v inventar in jih lahko aktivirate šele, ko vam gre za nohte.

Poleg predmetov, ki obnovijo zdravje ali dodajo ščit, boste našli še takšne za aktivacijo delne nevidnosti, teleporter na varno, prstan neranljivosti, bomba, bakla, in pa tri posebne predmete, ki si zaslužijo posebno omembo. Prvi je jajce, ki ob zadetku večino sovragov pretvori v kokoši, tako da jih lahko enostavneje ubijete. Drugi so krila, ki vam za eno minuto omogočijo letenje. Ne le, da lahko z njihovo pomočjo dosežete marsikatero skrivnost, z njimi se lahko izognete pastem in pa celo preskočite dele stopenj. Zadnji predmet je knjiga moči, ki za štirideset sekund vsakemu orožju doda alternativni močnejši napad. Praktično klonirana krepela iz Dooma, ne dobijo zgolj večje smrtonosnosti na račun moči ob udaru, temveč prav poseben napad. Čarobne rokavice tako srkajo življenje in ga dajejo vam, Zmajevske rokavice izstreljujejo bodičaste krogle, Peklenska palica prikliče ognjeni dež, Palica feniksa se pretvori v plamenometalec, Ognjeni kij pa izstreljuje velikanske krogle.

Sliši se, kot da takšen arzenal napeljuje na brutalne boje, kjer komaj preživite, a so mi bile prve tri epizode igre Heretic: Shadow of the Serpent Riders na težavnosti Thou art a smite-meister prelahke, se pa situacija v zadnjih dveh epizodah precej izboljša, če izvzamemo brutalni E4M1: Catafalque, v katerem sem se zaradi splošnega pomanjkanja streliva komaj prebil do konca. Sovragi so raznoliki, a bi pri večini morali napadi povzročiti bistveno več škode, da bi igra imela res odlično težavnost. Osnovne napadalce predstavljajo leteči Gargojli, ki vas lahko popraskajo ali v vas vržejo ognjeno kroglo, golemi, ki vas boksnejo ali v vas spustijo ognjeno glavo, in pa nemrtvi bojevniki, ki se nad vas spravijo s sekiro. Drugo stopnjo napadalcev predstavljajo pošastni sekljači, zmajem podobni stvori z ognjenim napadom, kače z dvozobnimi izstreljevalniki ter leteči čarovniki. Najbolj nevarne pa so oklepljene smrtne glave s tremi čarobnimi napadi in pa minotavri. Nekateri izmed sovragov so lahko delno nevidni, kar otežkoča njihovo zaznavanje na večjih razdaljah.

Ker Heretic teče na pogonu uporabljenem v Doomu, je videz enako pikslast kot tam. Mape izgledajo odlično, pa tudi animacije so prvovrstne, k dobremu vzdušju pa pripomore še všečna glasbena podlaga. Če ste občutljivi na videz, lahko uporabite predelano različico pogona in jo okitite z visokoločljivostnimi teksturami, tako da igra izgleda precej všečneje (berite združljivostne opombe). Nakup priporočam v paketu z igro Hexen.

Ocena

Čas igranja:  13 ur 30 min

Spletišče Nakup

Združljivost