Portal

Portal je dušni naslednik prvoosebne miselne igre Narbacular Drop, ki so jo razvili študenti tehnološkega inštituta DigiPen. Vodja razvojnega studia Valve, Gabe Newell (GabeN), je bil ob predstavitvi Narbacular Dropa tako navdušen nad že delujočim konceptom, da je študente takoj povabil pod okrilje ventilov :). Razvoj igre se je preselil na pogon Source in po dveh letih ter pol razvoja je igra izšla v paketu Orange Box. Pozoren opazovalec bo kaj kmalu opazil, da ima igra večje povezave s svetom Half-Life kot izgleda na prvi pogled. Aperture Science, Inc, v katerega laboratorijih se odvija igra, je namreč največji tekmec laboratorijev Black Mesa, navzkrižne reference med igrama pa lahko opazite tudi v Half-Life 2. Kakorkoli že, namen te ocene je ugotoviti, ali se je GabeN-ova investicija splačala.

Zgodba in igranje

Igrate Chell, hčerko enega izmed znanstvenikov zaposlenega pri podjetju Aperture Science. Igra se začne, ko se v stekleni celici zbudite iz globokega spanca. Po kratkem premoru, v katerem se lahko dodobra razgledate in naposlušate enolične radijske skladbe, vas robotski glas seznani z vašo usodo. Spoprijeli naj bi se z določenimi izzivi, ki bi naj ne bili nevarni, če bi se Chell držala protokola. Preostanek zgodbe boste lahko odkrili sami preko robotskega glasu, ki vam pri določenih ugankah pomaga, in preko sporočilc, ki jih najdete nakracana na steno. Zgodba ni ravno globoka in pušča odprtih kup vprašanj, a je vseeno dovolj zanimiva.

Bistvo igre predstavlja posebno orožje imenovano Aperture Science Handheld Portal Device, s katerim lahko uporabnik na primernih površinah ustvari vhodni in izhodni portal. Skozi tako ustvarjeno povezavo lahko nato poljubno prehajate vi in katerakoli druga kombinacija mase in energije. Zelo pomembna lastnost portalov je tudi ta, da se pri premiku skoznje ohrani gibalna energija in pa tudi vektor premikanja. To povzroča zanimive paradoksalne situacije, saj lahko samo s spretnim prestavljanjem portalov povečate vašo hitrost, energija za to pa se pojavi dobesedno iz nič :).

No, pustimo filozofiranje ob strani in se posvetimo sami zasnovi testnih soban. Vsaka izmed njih je s prejšnjo povezana z dvigalom obdanim s posebnim energijskim poljem, ki uniči kakršnekoli spominke, ki bi jih želeli prenesti s sabo. Dostop do dvigala je otežen s zaporedjem bolj ali manj težkih ugank, je pa težavnost dobro razporejena. Na poti do cilja vas bodo ovirala časovna stikala, ki jih je pogosto potrebno aktivirati po več hkrati. Potem so tukaj težnostna stikala, ki se aktivirajo z vašo maso ali maso posebnih aluminijastih kock. Občasno bo treba aktivirati nedelujoča dvigala, tako da jim dovedete električno energijo. Energijska polja so ovira, ki bo razblinila obstoječe portale, služijo pa tudi preprečevanju, da bi streljali skoznje. Kar nekaj je tudi skakalnih preizkušenj, ki jim uporaba portalov da povsem novo dimenzijo.

Čeprav Chell nosi posebne mehanske opornice za noge, ki preprečujejo, da bi se resno poškodovala zaradi padca, pa to še ne pomeni, da je igra brez smrtno nevarnih pasti. Za razmejitev med določenimi ploščadmi v sobanah skrbi strupena tekočina, ki povzroči hipno smrt ob padcu vanjo. Ponekod so postavljeni izstreljevalniki visokoenergijskih krogel in receptorji zanje, ki so hkrati generatorji elektrike. Krogle so smrtonosne ob dotiku, se pa z odbijanjem počasi razblinijo, da pa se jih tudi preusmeriti s pomočjo škatel. Potem so tukaj premikajoči se deli stopenj, ki vas lahko stisnejo, če ste neprevidni in se v njihovi bližini nahajate predolgo oziroma prepozno odskočite. Zadnja izmed omembe vrednih nevarnosti pa so še čvekajoče strojnice, ki vas neusmiljeno prerešetajo, če se postavite v njihovo vidno polje. Na veliko srečo strojnice niso statične, ampak jih lahko celo nosite naokoli ali pa prevržete.

Paketov zdravja oz. regeneracijskih postaj v tej igri ni, se pa zdravje samodejno regenerira. Točno zdravstveno stanje Chell je igralcu neznano, se pa da nanj približno sklepati glede na pordečitev zaslona.

Grafična podoba in zvok

Igra teče na Valvovem hišnem pogonu imenovanem Source, kar jo napravi za eno izmed lepših miselnih iger. Vključen je širok nabor grafičnih dobrot kot so odsevne površine in napredno senčenje, manjkajo pa npr. eksplozije in odsevne vodne površine, ki so Half-Life 2 pretvorili v pašo za oči. Resda portali s skoraj neskončnim zrcaljenjem poskrbijo za vau učinek, a bi se jih dalo najbrž še dodatno izpiliti. Fizikalni pogon po drugi strani ostaja ključna komponenta igre, saj je pomemben tako pri premikanju predmetov in njihovih odbojih, kot tudi pri ohranjanju gibalne količine.

Zvočna plat igre je dobra, predvsem na račun blebetanja robotskega glasu, ki se razlega po zvočnikih in poskrbi za nemalo trenutkov polnih smeha. Enako zabavne so tudi klepetajoče strojnice z nedolžno otroško dušo, ki pa je samo krinka za brezčutnega morilca. Chell ima po drugi strani sindrom Gordona Freemana, saj med igro ne izgovori niti ene besedice.

Zaključek

Portal je zanimiva prvoosebna miselna igra, katere največji adut so gotovo zanimive stopnje, ki so rešljive z izkoriščanjem fizikalnih zakonitosti, ki veljajo za svet in tistih malce prikrojenih, ki veljajo za portale. Čez grafično podobo bi težko rekel kaj slabega, všečna pa je tudi zvočna podlaga. Večje razočaranje je dolžina igre, ki znaša okrog 5 ur. Dve uri boste porabili za osnovno zgodbo, eno uro za zaguljene različice stopenj, še dve uri pa boste lahko zabili s preigravanjem izzivov, v katerih morate najhitreje, z najmanj koraki ali z najmanj portali končati sobo. Nekaj je tudi uporabniških stopenj, ki jih lahko prenesete s spleta, a pričakujte hrošče.