Blue Shift za Half-Life

Razvojni studio Valve je zaradi priljubljenost njihovega prvega naslova imenovanega Half-Life načrtoval njegovo predelavo za druge sisteme. Ena izmed načrtovanih predelav je bila tudi za Segin Dreamcast, ki je dve leti po splavitvi, leta 2001, neslavno propadel. Del igre iz ukinjene različice za Dreamcast niso zavrgli, temveč so ga pretvorili v drugo uradno razširitev za PC različico igre (prva razširitev je bila odličen Half-Life: Opposing Force). Razširitev je leta 2001 izšla, zanjo pa so bili spet odgovorni pri Gearboxu. Kako dobro jim je razvoj uspel tokrat?

Zgodba in igranje

V Blue Shiftu igrate varnostnika Barneya Calhouna, ki je še zadnja neizkoriščena človeška oborožena sila v sagi o Gordonu Freemanu. Zgodba se odvija v laboratorijskem kompleksu Black Mesa in se prepleta z dogajanjem, ki je vodilo v katastrofo. Kot Gordon Freeman, se tudi Barney tega dne z vlakom odpelje do zbirnega mesta varnostnikov, kjer mu sporočijo, da imajo težavo z varnostnimi sistemi in tehnične težave z delovanjem dvigal. Barneya prekvalificirajo v hišnika in ga pošljejo, da bi popravil dvigalo, v katerem sta se zataknila dva znanstvenika. Zadeva uspe s pritiskom na gumb, med vožnjo pa gre nekaj hudo narobe in dvigalo strmoglavi. Padec Barney preživi, sedaj pa mora najti pot iz kompleksa.

Če ste na tem mestu pričakovali podrobno opisovanje samega igranja, vas bom moral razočarati, saj sprememb enostavno ni dovolj, da bi upravičile energijo, ki bi jo porabil za tipkanje. Barneya igrate popolnoma isto kot Gordona, le da imate namesto obleke H.E.V neprebojni jopič s čelado, na voljo pa vam je le približno polovica Gordonovega arzenala. Jopičev ni mogoče polniti na postajah, ampak jih pobirate s trupel padlih tovarišev. Nabor sovragov je takisto precej okrnjen, so jih pa vključili v skriptirane dogodke. Mape so relativno puste (večina se odvija v kompleksov, nekaj je tudi Xena), je pa v njih kar nekaj neočitnih nadaljevanj in miselnih zagonetk, kar igri štejem v plus. Močno so me motile posiljene postavitve headcrabov po rovih in jaških, saj popolnoma razvrednotijo šok momente.

Grafična podoba in zvok

Half-Life: Blue Shift je v Half-Life prinesel visokoločljivostne nadgradnje modelov, ki so pohvalne, drugih grafičnih razlik z izjemo modrega prikaza informacij pa žal ne. Za namen igre so ustvarili tudi posebno glasbeno podlago, ki pa je milo rečeno povsem mimo in ne prispeva k vzdušju.

Zaključek

Half-Life: Blue Shift je polovičarski izdelek, za katerega je težko verjeti, da so ga naredili pri Gearboxu (glede na odličen Opposing Force). Dolga je okrog dve uri (ali 2 uri in pol na Hard) in razen visokoločljivostnih modelov ne ponuja nič novega. Mape so nenavdahnjene, vtis pa rahlo popravijo neočitna nadaljevanja in miselne uganke. Motita tudi močno okrnjena arzenal in nabor sovražnikov.

Tipkovne bližnjice

E: pritisni gumb, odpri vrata, interagiraj z NPC-jem
Q: preklopi na prehodno orožje
F: vklopi svetilko
F6: hitro shrani
F7: hitro naloži

Sistemske zahteve

Minimalne

Operacijski sistem: Windows 95 ali novejši
Procesor: Pentium 133+
Grafična kartica: SVGA, high color (16-bit)
Pomnilnik RAM: 24 MB
Prostor na disku: 600 MB

Priporočene

Operacijski sistem: Windows XP
Procesor: 500 MHz
Grafična kartica: 16 MB grafična kartica
Pomnilnik RAM: 96 MB
Prostor na disku: 600 MB

Preigrano na

Operacijski sistem: Windows 10 64-bit
Procesor: AMD Ryzen 1500X 3.5 GHz
Grafična kartica: AMD Radeon RX 460 2 GB
Pomnilnik RAM: 16 GB

Igranje na modernejših sistemih

Različica WON ima kar nekaj tehničnih težav napram tisti s Steama, še posebej v Windows 10. Poleg tega ni podprt širokozaslonski način, dodatno pa je za igro značilno, da se rada zatikajo dvigala. V obeh različicah morate za največji užitek pri igranju izvesti naslednje:

V zavihku Video vklopite Wait for vertical sync
V zavihku Mouse izklopite Auto-Aim in vklopite Mouse Filter ter Raw Mouse Input