Mirror's Edge - mnenje

Švedski razvijalni studio DICE (sedaj EA Digital Illusions CE AB) se je iz razvijalca fliperjev za Amigo s pomočjo prvoosebnih streljačin Battlefield povzpel v svetovno znanega, igre iz serije pa so izdajali praktično vsako leto. Malo nepričakovano je tako bilo, da so leta 2008 izdali nekaj popolnoma drugačnega in sicer prvoosebno ploščadnico imenovano Mirror’s Edge. Kljub dobri prodaji, je naslov nadaljevanje doživel šele leta 2016, ko je bil izdan Mirror's Edge Catalyst, ki pa je bil sprejet precej slabše in je morda celo dokončno pokopal serijo. Kakorkoli že, to mnenje se tiče prvega dela, ki se mu je po izidu Catalysta redna cena podvojila! Z razlogom? Več v oceni.

Zgodba in igranje

Mirror’s Edge se odvija v bližnji prihodnosti, v izmišljenem velemestu, kjer ljudje živijo varno in lagodno, a so se s tem odpovedali zasebnosti. Skozi zgodbo spremljamo junakinjo Faith Connors, eno izmed tekačev (Runners), ki med nasprotniki režima prenašajo fizične pakete s sporočili, za koordinacijo pa skrbi njen mentor Mercury (Merc). V igro vstopimo ravno v trenutku, ko se v mestu pripravljajo nove volitve in je umorjen kandidat svobodnjaške stranke Libertas, Robert Pope. Umor Popa, ki je družinski prijatelj Connorsevih, naprtijo Faithini sestri Kate, zato prvi ne preostane nič drugega, kot da zbere dokaze o njeni nedolžnosti. Zgodba se podaja preko všečnih risanih vmesnih sekvenc, delno pa tudi kar preko pogona, ko igra zaklene premikanje. Po vseh mapah so raztreseni tudi trije skriti paketi, ki v bližini vsebujejo listke z risbicami, ki na preprost način dopolnjujejo pripoved.

Rdeča nit Mirror's Edge je akrobatsko premagovanje ovir med tekom (parkour), ki ob izidu igre sicer ni bilo novost (oglejte si npr. Prince of Persia), je pa postavitev tega v prvoosebno perspektivo vsekakor bila revolucionarna. Plezali boste čez ograje, se spuščali po jeklenicah, tekli po stenah, lovili ravnotežje na tankih brveh in preskakovali tako velike praznine, da igralca kar stisne v želodcu, potne roke pa so zagotovljene. Nadzor je presenetljivo enostaven in poteka z malo tipkami, a to hkrati pomeni, da ste omejeni na vnaprej določene tirnice, ki jih sicer ni malo, a prave svobode ni. Pri iskanju poti naprej vam pomaga pogled tekača (Runner Vision), ki z rdečo označuje potencialne možnosti za napredovanje, priporočam pa, da ga v nastavitvah izklopite, saj tako igra postane zabavnejša in se precej podaljša.

Miselni del je izjemno preprost in omejen na pretikanje gumbov ter vrtenje ventilov, čeprav bi se igri prilegle uganke narejene s fizikalnim pogonom. Še najbolj možgansko zahtevna so iskanja poti naprej v notranjosti stavb, kjer se morate po gradbenem odru povzpeti v višave, pri tem pa je skoraj vsak spodleteli korak nagrajen s smrtjo. Nadaljevalnih točk je sicer dosti poleg tega pa se zna Faith tudi uloviti, a znajo biti določeni odseki prav frustrirajoče naporni, večinoma zaradi omejenega vidnega polja v prvoosebni perspektivi.

Premagovanje ovir pa je le en del igre Mirror's Edge, saj vas čakajo tudi nasprotniki, med katerimi prednjačijo policaji in varnostniki oboroženi s pištolicami, mitraljezi ali celo ostrostrelskimi puškami, včasih pa se na vas spravijo tudi iz helikopterja. Čeprav je Faith izjemno trpežna ter se ob mirovanju tudi samodejno pozdravi, vas bo par zadetkov vseeno spravilo pod rušo, zato je izogibanje in skrivanje nuja. Če pa že pride do spopada pa ima junakinja na voljo upočasnitev časa, s pomočjo katerega lahko nasprotniku poskusite iztrgati orožje in ga poslati v deželo sanj, lahko pa seveda tudi tvegate napad s pestmi in brcami, ki pa je seveda precej manj uspešen.

Grafična podoba in zvok

Mirror's Edge teče na modificiranem Unrealovem pogonu tretje generacije, ki je luč sveta uzrl v grafično impresivnemu, a hkrati barvno pustemu Unreal Tournament 3. Okolje je obarvano v živih barvah (modra, rumena, zelena, oranžna), ki so kombinirane s sterilno belo in tu ter tam ozaljšane z rdečo, ki hkrati predstavlja vaš cilj. V kombinaciji z odsevi na površinah in dovolj kakovostnimi teksturami je igra tako izjemno očesu prijazna, le tu in tam zmoti pretirana svetlost. Fizikalni pogon svoje delo opravi dobro, najbolj opazne in všečne so gotovo animacije ob razsutju stekla. Zaradi nVidine ukinitve podpore za 32-bitni PhysX se slednji v vseh modernih grafičnih karticah izvaja na procesorju, kar povzroča nevzdržen padec sličic na sekundo za praktično minimalno grafično razliko – priporočam, da to izklopite v nastavitvah.

Kar se zvočnega dela tiče, bi težko kaj pripomnil čez govorce, saj so svoje delo opravili dobro. Ambientalna glasba se ob akciji pretvori v energično elektronsko nažiganje, ki poskrbi za odlično vzdušje.

Hrošči

Zaključek in ocena

Mirror’s Edge je svojevrstna prvoosebna 3D ploščadnica, ki navduši z neprestano akcijo, vzdušjem in grafično podobo, razočara pa s kratkostjo (5 ur). Slednjo se sicer da z iskanjem skritih paketov in izklopom tekačevega pogleda spraviti na 7 ur, komu pa bodo morda zanimivi še nepovezani (spletni arhiv je bil ugasnjen) časovni izzivi. Zgodba je dobra, nadzor enostaven, všeč pa so mi bile tudi alternativne poti. Škoda le, da ugank praktično ni pa tudi umetna pamet bi lahko boljša. Redna cena je za tako kratkost absurdno visoka, se jo pa na razprodajah da kupiti za drobiž.

Tipkovne bližnjice

Kode za Mirror's Edge

V mapi %USERDATA%\EA Games\Mirror's Edge\TdGame\Config odprite datoteko TDInput.ini. Sedaj v sekcijo [Engine.PlayerInput] dodajte vrstice po naslednjem vzorcu:

[Engine.PlayerInput]
Bindings=(Name="F1",Command="god",Control=False,Shift=False,Alt=False)

S pritiskom na tipko F1, se bo tako vklopila koda, seznam vrednosti za Command pa je naslednji:

Sistemske zahteve

Minimalne

Priporočene

Preigrano na

Povezave

• Nakup igre Mirror's Edge na GOG.com
• Vodnik za igro Mirror's Edge