Ocena igre Left 4 Dead 2

Razvojni studio Turtle Rock Studios je bil ustanovljen leta 2002 s strani veteranov iz Westwooda, ki so imeli ogromno izkušenj z izdelavo realnočasovnih strategij (serija Command & Conquer). Njihov prvi naslov je bila večigralska streljačina Counter Strike: Condition Zero, ki jim je zagotovila delo na drugih projektih podjetja Valve. Po dokončanju naslovov Counter-Strike: Source in Half-Life 2: Deathmatch, so začeli delati na kooperativni streljačini, ki je črpala ideje iz filma 28 Days Later (28 dni pozneje). Igra je dobila naslov Left 4 Dead in je bila zelo dobro sprejeta, kakovost izdelka pa so cenili tudi pri Valvu in januarja 2008 studio enostavno kupili. Združitev je trajala zgolj dve leti, nato pa so se Turtle Rock Studios spet osamosvojili, Valvu pa so ostale pravice za serijo. In slednje so gotovo dobro izkoristili, saj smo že leta 2009 uzrli drugi del imenovan Left 4 Dead 2, ki je bil prodajna uspešnica. Sam sem igro dobil kot brezplačno kopijo in jo preigral tako kooperativno preko spleta kot tudi v enoigralskemu načinu, oboje pa bo tudi predmet te ocene.

Igranje in zgodba

Left 4 Dead 2 se odvija tri tedne po izbruhu t.i. Zelene gripe (Green Flu), ki ob okužbi povzroča škodljive mutacije, poškoduje možgane, poveča agresivnost ter obolele spremeni v neke vrste zombije. Igrate enega izmed srečnežev, ki ne kažejo nobenih simptomov, še vedno pa so nosilci bolezni, vaša želja pa je, da se prebijete do evakuacijskih točk in varnih con, ki jih je postavila vojska. Zgodba je klišejska kot se spodobi za zombijevsko obarvano igro, pripoveduje pa se s pomočjo vmesnih sekvenc in dialogov med štirico preživelih.

Igra v osnovi vsebuje 5 kampanj, brezplačni DLC-ji z vsebino iz predhodnika in novimi kampanjami pa to številko še več kot podvojijo. V meniju misije niso predstavljene kronološko, kar je moteče, jih pa lahko preigrate v paketih (L4D: No Mercy, Crash Course, Death Toll, Dead Air, Blood Harvest, The Sacrifice; L4D2: Dead Center, The Passing, Dark Carnival, Swamp Fever, Hard Rain, The Parish; potem pa preostanek: Cold Stream). Vsaka izmed kampanj je razdeljena na štiri ali pet delov, med katerimi se v t.i. varni hiši (Safe House) ustvari virtualna nadaljevalna točka, borci pa si lahko pozdravijo rane in oskrbijo z boljšim orožjem. Ker igra ne shranjuje napredka ob izhodu, je za pravi enoigralski občutek potrebno kampanjo preigrati v enem kosu, seveda pa lahko igro kadarkoli nadaljujete preko menijskega vnosa pri izbiri misije.

Poleg nadaljevalnih točk vsebuje igra posebne mikro naloge, ki vas za določen čas priklenejo na določeno območje, nad vašo ekipo pa se medtem zgrinjajo horde nasprotnikov. Pogosto boste morali aktivirati določeno mašinerijo, ki bo z ropotom razjezila zombije, včasih pa boste morali tudi zbrati gorivo in ga natočiti, preden boste lahko nadaljevali. Za večji občutek akcije se občasno stroji tudi pokvarijo, mora eden v ekipi postati mehanik, ostali del ekipe pa vas mora kriti. V večini misij takšen pristop deluje tudi v enoigralskem načinu, v kampanji The Sacrifice pa nikakor ne, zato boste morali imeti ogromno spretnosti in peklensko srečo, da jo boste lahko zaključili.

Večino okužencev je klasične sorte, njihova moč pa se skriva v veliki odpornosti na poškodbe in številčnosti. So zelo občutljivi na glasne zvoke (npr. alarmi, eksplozije) in se ob intenzivnejših dražljajih na vas radi usujejo v skupinah po več deset napadalcev (t.i. horda), pri tem pa se ne ozirajo na ovire kot so ograje ali ognjene zavese. Druga vrsta je precej redkejša, vanjo pa spadajo okuženci v posebnih oblačilih ali s posebnimi sposobnostmi, ki se jih je težje odkrižati. Zombiji v zaščitnih kombinezonih so odporni na ogenj, klovni privlačijo druge okužene, blatniki vas oslepijo z metom blata, delavci se ne menijo za morebitne vabe, policaji pa so zavoljo oklepa izjemno odporni s prednje strani telesa.

V posebno kategorijo pa spada osem vrst nasprotnikov, ki so sicer zelo redki, a izjemno nevarni:

  • Pljuvalka (Spitter) se nad skupino spravi s kislino, ki jo lahko izpljune zelo daleč, jedka tekočina pa se sprosti tudi ob njeni smrti.
  • Jahač (Jockey) skoči na glavo preživelega in ga začne usmerjati proti nevarnostim, odrešijo pa vas lahko le drugi preživeli.
  • Pokavec (Boomer) je od plinov napihnjen mutant, ki vas pobruha z zelenkasto snovjo, ki ne le zaslepi, ampak nad nesrečnika pošlje hordo okužencev. Ubije ga že en strel, ki mora biti sprožen iz varne oddaljenosti.
  • Lovec (Hunter) je izjemno gibljiv nasprotnik, ki lahko na preživelega skoči iz razdalje in ga priklene na tla. Ponavadi privabi še druge okužence, rešitev izpod njegovih krempljev pa brez pomoči tovarišev ni mogoča.
  • Kadilec (Smoker) preživelega zagrabi z izjemno dolgim jezikom in ga povleče proti sebi. Brez tovarišev se ni mogoče rešiti, ga pa lahko s hitrimi in dobro namerjenimi streli usmrtite, še preden vas obesi.
  • Napadalec (Charger) se zažene v skupino in jo pomeče po tleh, enega izmed preživelih pa prime in ga začne zabijati v tla. Rešitev ni mogoča brez posredovanja soborca.
  • Čarovnica (Witch) je pasivna, dokler je preživeli ne razjarijo s svetlobo, streli ali bližino. Takrat z izjemno silo napade tistega, ki jo je razjezil, in ga potolče po tleh ali celo ubije. Brez tovarišev se lahko vaša pot ob srečanju z njo hitro konča.
  • Tank je najmočnejši mutant z izjemno količino življenjskih točk, ki ne le močno poškoduje preživele ob stiku, ampak lahko nadnje vrže večje predmete (npr. avtomobile) ali beton iztrgan iz tal.

Koliko nasprotnikov iz te osmerice boste v misiji srečali, je odvisno od težavnosti, od tega kako dobro vam gre in včasih tudi od tega, katero izmed poti do cilja boste izbrali. Medtem ko se lahko prvih šest nadmutantov pojavi kjerkoli, sta zadnja dva lahko prisotna le na vnaprej določenih točkah, s tem da so Tanki izjemno pogosti nasprotnik v končnih delih poglavja.

Ta izjemno pester nabor nasprotnikov bi četverico preživelih gotovo hitro spravil v podrejeni položaj, če slednji ne bi na voljo imeli izjemno pestrega arzenala. Primarna orožja lahko razdelimo v dva razreda glede na njihovo smrtonosnost - poglavje začnete z nižjim razredom, ki vsebuje preproste šibrenice in brzostrelke, z napredovanjem pa dobite dostop do bojnih šibrenic, težkih brzostrelk, ostrostrelskih pušk ter celo granatometa. Orožja se razlikujejo po količini municije, povzročeni škodi, hitrosti streljanja, natančnosti in še kaj bi se našlo. Poleg klasičnih nabojev, ki jih lahko najdete na taktičnih točkah v neomejeni količini, se lahko mestoma okrepite tudi z omejeno količino eksplozivnih ali zažigalnih nabojev. Natančnost orožja lahko povečate z lasersko nadgradnjo ali pa tudi tako, da počepnete.

Nabor sekundarnih orožij vsebuje raznovrstne pištole in hladna orožja, na redkih mestih pa lahko poberete tudi motorko, ki postane strah in trepet zombijev (in tudi vaših soborcev :). Tretjo mesto v vašem inventarju je namenjeno zapolnitvi z eno izmed treh vrst granat. Molotovka je namenjena zažiganju, cevna granata s piskanjem privabi okužence in jih nato raztrešči, Pokavčevi bruhci pa povzročijo, da se okuženci začnejo pretepati med sabo. Nabor preživetvenih pripomočkov dopolnijo protibolečinske tablete, ki vam začasno povečajo količino življenjskih točk, adrenalin, ki stori podobno, in poleg tega izboljša vaše reakcijske čase, ter zdravilni paketi, ki povrnejo 80 odstotkov življenja. Za skrajne primere je tukaj še defibrilator, ki oživi mrtvece. Priboljške igra sproti razdeljuje glede na stanje vaše ekipe, zato se ne bojte raziskovati stavb. Najdene predmete lahko delite s soborci ali pa jih sami pozdravite, velja pa tudi obratno.

Igranje preživelih pa se preko večigralstva razširi še na sedmerico posebnih okužencev, neigralno izjemo predstavlja čarovnica. Pred pojavitvijo si lahko v posebnem vsevidnem načinu izberete lokacijo na mapi, od koder se lahko nato spravite na preživele, pri tem pa velja, da se ne smete pojaviti v pretirani bližini ali v njihovem vidnem polju. Poleg že zgoraj opisanih napadov lahko posebni okuženci vidijo skozi stene, nekateri izmed njih pa celo plezajo po stenah. Nadzor zna biti za novince težaven, a ker gre za posebno igralno izkušnjo, se splača stisniti zobe.

Grafična podoba in zvok

Left 4 Dead 2 teče na hišnem pogonu imenovanem Source, ki je svoj ognjeni krst doživel z igro Counter-Strike: Source. Zaradi razvojne politike podjetja pogon ni obtičal v preteklosti, ampak se je sproti posodabljal z novimi zmožnostmi. Tako sta bila dodana izrisovanje HDR in popravilo barv, vgrajen je bil nov sistem za upravljanje z delci, izboljšala se je kakovost animacije obrazov in večjedrna podpora, pa še bi lahko naštevali. Vizualna podoba igre je tako glede na dokajšnjo starost (več kot desetletje) še vedno presenetljivo všečna. Poleg že iz preteklih iger poznanega dinamičnega osvetljevanja in senčenja, so tukaj še vremenski učinki in megla, ki ustvarijo prav posebno vzdušje, da ne govorimo o grozljivo podrobnem poškodbenem modelu. Hvalevreden je tudi fizikalni pogon, ki omogoča očem prijazne eksplozije, uničevanje delov okolja in manipulacijo s predmeti.

Zvočni del si ne zasluži omembe zgolj zavoljo govorcev, ki samodejno sporočajo stanje in najdene zaloge soborcem, ampak tudi zaradi zvokov ozadja, ki pozornemu poslušalcu točno povedo, kakšna nevarnost jih čaka. Vsak izmed zombijev oddaja njemu tipičen zvok že ko zalezuje skupino, ob napadu pa ga spremeni in tako opozori preživele.

Zaključek

Left 4 Dead 2 poleg neskončnega večigralskega kooperativnega potenciala ponuja skoraj 10 ur dolg enoigralski način, v katerem se boste lahko s pomočjo sposobnih soborcev pomerili proti pestremu naboru zombijev. Med svetle plati igre spadajo tudi všečna grafična podoba, raznolike mape ter dobra uravnoteženost. Popolnosti igra žal ne dosega, saj ima nekaj manjših, a nadležnih pomanjkljivosti, ob previsokih nastavitvah pa se zna tudi periodično zatikati.

Hitre tipke

Desni klik
potisni zombija
E
uporabi
Q
nazadnje uporabljeno orožje
F
preklop svetilke

Sistemske zahteve

Minimalne

Operacijski sistem
Windows 7/Vista/XP
Procesor
Pentium 4 3.0 GHz ali enakovreden AMD Athlon
Grafična kartica
Grafična kartica s 128 MB pomnilnika, podporo Shader model 2.0. ATI X800, NVidia 6600
Pomnilnik RAM
2 GB
Prostor na disku
13 GB

Priporočene

Operacijski sistem
Windows 7/Vista/XP
Procesor
Intel core 2 duo 2.4 GHz ali enakovreden AMD Athlon
Grafična kartica
Grafična kartica s 256 MB pomnilnika, podporo Shader model 3.0. NVidia 7600, ATI X1600
Pomnilnik RAM
2 GB
Prostor na disku
13 GB

Preigrano na

Operacijski sistem
Windows 10 64-bit
Procesor
AMD Ryzen 1500X 3.5 GHz
Grafična kartica
AMD Radeon RX 460 2 GB
Pomnilnik RAM
16 GB

Povezave


Vam je vsebina všeč? Delite jo na: