Prve korake v 3D svet so igre iz serije Grand Theft Auto izvedle v naslovu GTA 3, ki je leta 2001 izšel za PlayStation 2, leto kasneje pa še za osebne računalnike. DMA Designu (sedaj Rockstar Games North) je dodatek še ene dimenzije uspel izvrstno, kar so dokazovale tudi izjemne prodajne številke, akcijska streljačina z velikim odprtim svetom pa je dobila še dve nadaljevanji imenovani Vice City in San Andreas. Jasno je bilo, da namerava Rockstar železo kovati, dokler je še vroče, a hkrati tudi, da se pogon uporabljen v prvi trilogiji enostavno ne more več kosati z modernimi naslovi. Pri Rockstarju so zato presedlali na hišni pogon RAGE in leta 2008 izdali igro Grand Theft Auto IV, ki je tako postala prvi naslov v t.i. HD Univerzumu. Igro so ob izidu kritiki kovali v nebesa, prodajne številke pa so bile vrtoglave. Dve leti po izidu izvirnika sta na PC prišli še dve razširitvi Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned in Grand Theft Auto IV: The Ballad of Gay Tony, ki sta bili zapakirani v paket Episodes from Liberty City oz. razpoložljivi v ultimativni izdaji imenovani Grand Theft Auto IV: The Complete Edition. Slednja različica igre je tudi predmet te ocene. Ali si res zasluži takšno hvalo?

Zgodba in igranje

Grand Theft Auto IV se odvija leta 2008 v izmišljeni otoški državici Liberty City, sestavljeni iz štirih večjih in treh manjših otokov, modeliranih po resničnih lokacijah na vzhodu ZDA. Alderney se zgleduje po državici New Jersey, Algonquin po New Yorškem Manhattanu, Broker po Brooklynu, Dukes po Queensu in Bohan po Bronxu. Čeprav ime nakazuje, da bi lahko šlo za otočje iz GTA III, je mapa tako močno predelana in razširjena, da boste le tu in tam našli kakšno podobnost. Po velikosti je dvakrat večja od tiste iz 3D univerzuma, določene lokacije so prezrcaljene, modernizirana pa je tudi sama arhitektura – praktično vse je pozidano, zelenih površin je le še za vzorec. Otočje je spočetka zaklenjeno na vzhodni del, z napredovanjem skozi misije pa se vam odklene še preostanek. Navigacijo po dokaj velikem območju močno olajša podroben zemljevid, ki v slogu zemljevidov z GPS podporo kaže optimalno pot do cilja, nanj pa lahko postavite tudi lastno točko.

V GTA 4 igrate balkanca Nika Belića, vojnega veterana z zelo verjetnim srbskim poreklom, ki ga v Liberty City privabijo bratranec Roman, želja po maščevanju nad izdajalcem njegove vojaške enote in pobeg pred njegovim nekdanjim šefom. Ob prihodu se kaj kmalu izkaže, da so Romanove trditve o njegovemu bogastvu, ženskah in luksuzu iz trte zvite, saj Roman bolj kot ne životari in je do vratu zadolžen. Niko nima druge izbire, kot da se pri bratrancu zaposli kot voznik taksija, kaj kmalu pa postane tudi njegov zaščitnik. Ker Roman dolguje denar številnim vplivnežem, mora Niko zanje opravljati umazane posle, tekom zgodbe pa se vpletejo še druge moralno vprašljive osebe. Liki so odlični, zato se je v zgodbo zelo enostavno vživeti, niso pa tudi prisiljeno kontroverzni, zato igra tukaj dobi še dodaten plus. Zgodbi iz Liberty City Stories se prepletata z Nikovo, v njiju pa igrate člana motoristične tolpe The Lost MC, Johnnya Klebitza, in osebnega stražarja lastnika nočnih klubov Tonya Princea, Luisa Lopeza. Za razliko od San Andreasa se je GTA IV vrnil h koreninam, saj junaki nimajo več atributov, ki bi jih morali trenirati, zato je njihova sposobnost skozi igranje konstantna, popolnoma pa se lahko tudi osredotočite na samo napredovanje skozi zgodbo.

Glavnih misij v Grand Theft Auto IV je skoraj devetdeset, razširitvi pa to številko povečata še za več kot polovico. Podobno kot v predhodnikih imate med igranjem vedno na voljo več misij, med katerimi lahko skoraj svobodno izbirate, včasih pa vas igra s klicem prisili v izvedbo točno določene. Kar se tiče vrste, ni večjih presenečenj, saj boste izvajali naloge, s katerimi smo se že spoznali v predhodnikih. Prevažali boste osebe, zasledovali tarče, dirkali, izvajali atentate in napade, ščitili ali reševali pomembneže, bežali pred zasledovalci ali policijo, itd. Zaradi velike količine misij, je ponavljanje vrste nalog neizogibno, ni pa zadeva tako kritična, da bi bila pretirano moteča.

Novosti so večinoma povezane z novimi tehnologijami, ki jih imajo protagonisti na voljo. Preko računalnika se boste povezali na splet, pošiljali e-pošto, komentirali na blogih, sodelovali v ženitnih ponudbah in tako naprej. Ukrasti boste morali policijsko vozilo in se prijaviti v podatkovno zbirko, preko katere boste lahko iskali najljubše lokacije zločincev. S telefonom boste slikali potencialne tarče, da bi jih lahko naročnik identificiral ali pa jih boste poklicali, da se bodo razkrili. Dokajšnja novost je možnost izbire med življenjem ali smrtjo tarče, ki se vam ponudi znotraj misije, a žal večino izbir nima daljnosežnih posledic.

Stranske misije sledijo istemu kopitu kot glavna veja, zato tukaj ni posebnih presenečenj, je pa njih število spoštovanja vredno. Večinoma gre za krajo vozil, prevažanje ljudi in atentate, v razširitvah pa se lahko pomerite z drugimi tolpami za teritorij, se pretepate v ilegalnih bojih ali skačete s padalom. Velika posebnost stranskih misij pa so naključne osebe, ki so raztresene po mapi, vsaka izmed njih pa vam da eno ali več nalog, žal pa so nagrade večinoma precej mizerne.

Za podajanje informacij med misijami in pridobivanje novih naročnikov, imajo junaki v Grand Theft Auto IV telefon, ki omogoča klicanje oz. sprejemanje klicev, prejemanje SMS-ov ter zajemanje slik. Če odmislimo to, da klici ali SMS-i med vožnjo niso ravno zgledni, je treba priznati, da je ideja zelo dobra. Dodatna uporabnost telefona se pokaže ob spodletelih misijah, saj vam igra pošlje SMS, preko katerega lahko hitro naložite samodejno shranjeno točko. V telefonu so poleg kontaktnih številk delodajalcev shranjene tudi številke vaših prijateljev, s katerimi se lahko preko klica dogovorite za druženje. Šli boste lahko kegljati, igrati biljard, metati pikado ali pa se nalivati v klube. Vsaka interakcija s prijateljem izboljša njegov odnos z vami, kar vam ob določenem procentu prinaša zelo koristne bonuse. Drugi tehnološki del je virtualni splet, ki ga boste lahko obiskali v kiber-kavarnah, vsebuje pa vse od e-pošte pa do zabavnih spletnih strani.

Nabor vozil je zelo obsežen, a presenetljivo skromnejši od tistega v San Andreasu. Večinoma gre za avtomobile, ki obsegajo športna vozila, klasične avtomobile in terence, nekaj pa je tudi motorjev, kombijev in tovornjakov. Čolnov je bolj kot ne za vzorec, še manjše število pa je letečih vozil, saj sta na voljo zgolj dve vrsti helikopterjev, letal pa sploh ni. Razširitvi izbor povečata na vseh področjih, odstotkovno pa se povečanje najbolj pozna med motorji, čolni in helikopterji. Takšen nabor vozil pomeni, da boste večino misij opravili z avtomobili ali motorji, kar je pametna odločitev razvijalcev, saj je nadzor helikopterjev obupen. Slednje mi je največ živcev požrlo v The Ballad of Gay Tony, saj je tam misij s helikopterji ogromno. Tudi nadzor avtomobilov ni enostaven, saj kamera ne samodejno sledi vozilu, ampak jo je treba korigirati z miško, kar zahteva kar nekaj privajanja, poleg tega pa je vozni model precej manj arkadni kot v predhodnikih. Vozila so v primerjavi s predhodniki precej bolj trpežna, se jih pa vseeno da uničiti.

Tudi nabor orožij je doživel precejšnje reze glede na predhodnik, kar igri pravzaprav ne štejem kot slabost, saj je izbira še vedno dovolj pestra. V arzenalu boste našli hladna orožja, pištole, šibrenice, brzostrelke, napadalne in ostrostrelske puške, raketomet, kup eksplozivov ter seveda zaščitne jopiče. Večina izmed kategorij vsebuje dve vrsti orožij, ki se dovolj razlikujeta, da boste med bojem opazili razliko. Razširitvi doprineseta nova orožja v vsaki izmed kategorij, med katerimi najbolj izstopa noro premočna samodejna šibrenica z eksplozivnimi naboji iz The Ballad of Gay Tony, s katero lahko v par strelih uničite karkoli – tudi vozila! Boj ni pretirano težaven, saj so sovražniki izjemno občutljivi na zadetke v glavo, med nabijanjem pa se lahko skrivate v zaklonišču. Tudi umetna pamet se skriva in slepo strelja, kar je tudi njena največja šibkost, saj je takšen način napadanja premalo učinkovit, da bi vas resneje ogrozil.

Policijske sile v GTA IV imajo šest stopenj, ki pa se jih je znotraj misij vse prelahko znebiti. Ob pridobitvi zvezdic se na zemljevidu pojavi iskalno področje, iz katerega morate uiti, ter se dovolj časa skrivati, da zvezdice izginejo, za enak učinek pa lahko avto tudi prebarvate, vstopite v varno hišo ali pa začnete novo misijo. Stopnje sledijo podobni lestvici kot v predhodnikih, zato do treh zvezdic ne boste pretirano v škripcih. Od te stopnje naprej pa se začnejo zapore cest, v iskanje se vključi helikopter, v kasnejših stopnjah pa vas čakajo še specialci, katerih število se poveča sorazmerno s številom zvezdic. V razširitvah se zdi policija precej bolj agresivna, saj ji je težje ubežati po glavnih ulicah in se je treba pogosteje poslužiti stranskih uličic.

Grafična podoba in zvok

Grand Theft Auto 4 teče na hišnem pogonu imenovanem Rockstar Advanced Game Engine (krajše RAGE), ki je bil razvit v enem izmed Rockstarjevih studiev. RAGE je bil prvič uporabljen leta 2006, v, ne boste verjeli, Rockstarjevi simulaciji namiznega tenisa, nato pa je bil uporabljen v GTA 4. Pogon zmore prebaviti visokoločljivostne teksture, poganjati napredno fiziko, izrisati napredno osvetljevanje in senčenje, ter pričarati izjemne volumetrične eksplozije. Zelo sta mi je bila všeč destrukcija okolja, ki jo izvajate s pokalicami, in dim, ki ga za sabo puščajo starejši avtomobili :). Tudi vremenski učinki niso bili pozabljeni, zato boste ob sončnih dnevih uživali v dokaj barviti barvni paleti, medtem ko bo igra ob oblačnem vremenu pusto siva. Veliko dela je bilo vloženega tudi na okolico, v kateri se vedno kaj dogaja, zato ima igralec občutek, kot da se sprehaja po dejanskem mestu. Sijejo tudi vmesne sekvence, pri katerih so za like uporabili tehniko motion capture, ki poskrbi za prepričljivo mimiko in gibe. Žal pa je pogon v tej igri precej slabo optimiziran, zato lahko na najvišjih nastavitvah pozabite na tekoče igranje nad 60 sličic na sekundo, četudi je igra stara že več kot desetletje. Ogromno zmogljivosti požrejo sence v nočnem času, enako pa velja tudi za podrobnosti izrisane na največji razdalji. Na srečo izgleda igra dobro tudi na malce znižanih nastavitvah, zato priporočam, da se z njimi poigrate.

Tudi kar se tiče zvočnega dela, je ta zelo dober, ni pa brezhiben. Govorjenih delov je ogromno, tako med vmesnimi sekvencami kot tudi znotraj misij ali ob sami interakciji z NPC-ji. Med vožnjo do zanimive točke bodo NPC-ji govorili z vami, pri tem pa ne ponavljajo eno in isto, ampak se vsakič izbere naključen dialog. Zanimivo je, da glas Nikotu ni ponudil balkanec, ampak Američan, zdi se pa tudi kot da so določene vrstice enostavno prevedli z Google Translate. Nekomu, ki ni z Balkana, bo najbrž vseeno, druge pa bo takšna površnost gotovo zbodla. Glasbeno podlago sestavlja preko dvajset radijskih postaj, v katerih je pokrit praktično ves glasbeni spekter od komerciale pa do eksotike (Metal, vzhodnoevropski Dance), nekaj pa je tudi postaj s klepeti. Malce presenetljivo je to, da je glasnost postaj tako tiha, zato boste lahko radio nemoteno poslušali zgolj, ko se boste vozili sami, če imate sopotniki, se namreč ti neprestano oglašajo in preglasijo radio.

Hrošči

Zaključek in ocena

GTA 4: The Complete Edition je izjemno dolga akcijska igra, katere največji aduti so gotovo všečni liki in zanimiva zgodba, takoj za tem pa sledi svoboda v precej velikem svetu. Nabor avtomobilov in orožij je dovolj pester, misije znajo dati včasih občutek že videnega. Dober vtis kazijo tehnične težave in hrošči, boji pa bi lahko bili težji. Nekaj privajanja zahteva tudi nadzor vozil, letenje s helikopterji pa zahteva predvsem dobre živce. Govorna vsebina mi je bila všeč, čeprav bi lahko za govorca najeli avtentičnega balkanca, radijske postaje pa so pretihe glede na samo glasnost igre.

Tipkovne bližnjice

Desni klik

nameri orožje (uporabite miškin kolešček za približanje)

Smerna tipka gor

telefon

E

izvedi dejanje

F

vstop/izstop iz avtomobila

Levi Ctrl

tiholazniški način

Levi Shift

tek ali plavanje

Preslednica

skok (peš), ročna (avto)

Q

skok v zaklon

V

preklop kamere

Kode za GTA 4

Kode za GTA: IV lahko vnesete tako, da pokličete številko na telefonu:

Sistemske zahteve

Minimalne

Operacijski sistem

Windows 7 64 Bit SP1/Windows 8 64 Bit/Windows 8.1 64 Bit/Windows 10 64 Bit

Procesor

Intel Core 2 Quad Q6600 @ 2.40GHz (4 CPUs) / AMD Phenom 9850 @ 2.5GHz

Grafična kartica

512MB NVIDIA 8600 / 512MB ATI 3870

Pomnilnik RAM

2 GB

Prostor na disku

22 GB

Preigrano na

Operacijski sistem

Windows 10 64-bit

Procesor

AMD Ryzen 1500X 3.5 GHz

Grafična kartica

AMD Radeon RX 460 2 GB

Pomnilnik RAM

16 GB

Igranje na modernejših sistemih

Igra ima težave z delovanjem na modernejših sistemih, če število sličic na sekundo preseže 60. Nekaterih misij zaradi hroščev povezanih s FPS ne bo mogoče zaključiti (npr. v Out of Commission ni mogoče splezati v helikopter), drugih ne bo mogoče začeti, ker se vaš lik zatakne (npr. v Easy as Can Be se vrata med vmesno sekvenco zaprejo in misije ne boste mogli začeti). Rešitev je, da v nastavitvah vklopite V-Sync in nastavite frekvenco osveževanja na 60 Hz.

Za bolj tekoče igranje priporočam, da igro zaženete z ukazno vrstico (moja grafična ima 2GB pomnilnika):

-nomemrestrict -norestrictions -percentvidmem 100 -noprecache -novblank -heapsize 2097152

V datoteko pc/stream.ini v mapi igre pa vnesete naslednje vrednosti:

virtual 819200
physical 819200
virtual_optimised 819200
physical_optimised 819200

Zgoraj napisane vrednosti veljajo za PC z 8 GB pomnilnika ali več.

Povezave

• Uradna stran igre Grand Theft Auto IV: The Complete Edition
• Nakup igre Grand Theft Auto IV: The Complete Edition na Steamu
• Zbirka modifikacij za GTA 4
• Grand Theft Auto IV: The Complete Edition Wiki