Shadow Warrior Classic - ocena

Shadow Warrior je 3D prvoosebna streljačina, ki je prvič izšla leta 1997, okrog 15 let kasneje so pa jo izdali z izboljšanim pogonom pod imenom Redux in DOS izvirniku prilepili pripono Classic. V igri, ki je mimogrede čista parodija vzhodnjaških akcijskih filmov, se postavimo v škornje Lo Wanga, varnostnika podjetja Zilla Enterprises. Slednje želi svojo ekonomsko nadvlado na japonskem trgu razširiti na popolno okupacijo, pri tem pa se direktor podjetja (mojster Zilla) posluži pomoči iz sveta duhov. Wang je nad dejanji podjetja zgrožen, zato poda odpoved, s katero si podpiše svojo smrtno obsodbo. Korporacija namreč nad njega pošlje številne plačance in pošasti, ki med iskanjem Wanga ubijejo njegovega nekdanjega mojstra Liepa in tako sprožijo maščevalni pohod.

Nabor sovražnikov iz Shadow Warriorja na prvi pogled ni tako pester kot v Duke Nukem 3D, a občutek vara. Osnovne nasprotnike predstavljajo samomorilci, iz katerih po smrti prileze nevaren duh, ter nindže, ki imajo kar šest različic. Že osnovne (rjave) nindže se nad vas spravijo z Uzijem in mečejo šurikene, vašim napadom pa se izogibajo s plezanjem in počepi za zaklonom. Rdeče in oranžne nindže v mešanico prinesejo napade z raketami, sive napade z granatami, ženske pa se vas lotijo s samostrelom in lepljivimi minami. Najbolj nevarne izmed šesterice pa so gotovo nevidne nindže, ki vas ne le oslepijo, ampak vas v epskem ognjenem napadu scvrejo v par sekundah. Nečloveški del sovražnikov vsebuje ogromno variacij gorilam podobnih živali, zelo nadležne sršene ter napadalne ribe, nabor pa zaključijo trdovratni zeleni demoni, ki se vas lotijo z mečem ali ognjeno čarovnijo. Skozi nekaj več kot 20 stopenj pa se boste morali kar nekaj pomeriti proti šefovskim nasprotnikom oz. njihovim miniaturnim različicam.

Arzenal v igri Shadow Warrior je zelo pester in vsebuje tako hladna kot tudi strelska in eksplozivna orožja. Nasprotnikov se lahko lotite s pestmi, katano ali pa vanje zalučate šuriken; prerešetate jih lahko z uzijem, šibrenico ali elektromagnetnim topom; raztreščite z granatami ali raketometom; lahko pa jim tudi nastavite past z lepljivimi minami. Izjemno izvirni in dokaj nagnusni orožji sta utripajoče srce, ki ob aktivaciji ustvari vašo kopijo, ki samodejno napada nasprotnike, ter demonska glava, ki je sposobna prožiti ognjene krogle. Večina krepel ima sekundarni način delovanja, ki ga lahko vklopite z vnovičnim pritiskom na tipko za izbor orožja. Za podporo pri prebijanju skozi stopnje boste lahko pobrali tudi priboljške, ki vam obnovijo življenje ali dodajo ščit, na voljo pa je tudi pestra paleta bomb.

Stopnje so zelo raznolike in se razprostirajo vse od starinskih azijskih vasi do modernih visokotehnoloških industrijskih obratov. Skoznje napredujete z iskanjem ključev in dostopnih kartic za zaklenjena vrata, včasih pa bo treba uničiti tudi kakšno steno ali usposobiti prevozno sredstvo, s katerim se nato bodisi zapeljete do cilja ali pa si pomagate pri uničevanju ovir. Čeprav je pot skozi stopnjo samo ena, pa napredovanje zaradi zelo kompleksne zasnove stopenj izgleda nelinearno, saj se boste morali pogosto vračati na že obiskane dele. Kar nekaj je tudi skakalnih izzivov in potapljanja.

Svet igre Shadow Warrior je kot v Duke Nukem 3D spet pogojno tridimenzionalen, a so mape zasnovane tako, da to pomanjkljivost dobro skrijejo, objekti pa žal spet bodejo v oči. Golota v tej igri ni omembe vredna, kar pa še ne pomeni, da igra ni kontroverzna. Če pustimo ob strani očitne stereotipe o vzhodnjakih, pa ne moremo kar tako spregledati tega, da je akcija izjemno brutalna. Nasprotnike lahko razsekate na dele, eksplozije jih raztreščijo na prafaktorje, pred smrtjo napravijo samomor, kri brizga v potokih – skratka, igra je primerna samo za tiste z dobrim želodcem. Govorni del igre je nabit s humorjem, ki sicer ni za občutljive, glasbena podlaga pa se zelo dobro prilega splošnemu dogajanju.

Ocena

Čas igranja:  7 ur

Spletišče Nakup

Združljivost