Serious Sam: Double D XXL je 2D ploščadna streljačina, v kateri skočite v kožo junaka Sam Stone z nadimkom Serious. Igra se začne v Egiptu, kamor naš junak pripotuje s pomočjo naprave Time-Lock, da bi raziskal skrivnostni kristalni oddajnik. Že kmalu ga napadejo podložniki nadzlobneža Mentala, ki naj bi bil premagan v predhodniku, a očitno temu ni bilo tako. Skozi dialoge z računalniško svetovalko NETRICSA se počasi razkriva resnično stanje, h klavrnemu poskusu duhovitosti pa svoje poskušajo še dodati vmesne sekvence z Mentalovim podanikom generalom Maxillo in njegovimi vojaki.

Serious Sam: Double D vsebuje tri okolja v različnih časovnih obdobjih in lokacijah, ki ponujajo tako zunanje kot notranje predele, prepredene s tisoč in eno ploščadjo. Večina slednjih je prehodnih v obe smeri, pogosto pa jih je toliko, da tvorijo pravi labirint, po katerem zna biti navigacija precej težavna. Tekom igranja pridobite posebno skakalno ploščico, ki sicer popestri skakanje, a samo, če jo odvržete na podlago pod nogami. Čeprav se zna prilepiti tudi na stene in v teoriji omogoča skoke po stenah, je to zaradi pomanjkanja zračnega nadzora frustrirajoče težko in marsikatera skrivnost (ki jih je mimogrede ogromno) bo ostala neraziskana. Škoda! Nekateri predeli vsebujejo tudi stikala, ki ne le aktivirajo vrata, temveč tudi upočasnijo čas, da se lahko prebijete skozi predel, ki bi bil ob običajni hitrosti težko izvedljiv. Npr. skačete po raketah, se prebijate mimo bodičastih skakalnic ali kopice nasprotnikov. Včasih je treba tudi razbiti kakšno oviro ali sestaviti lestev iz trupel, kar mi ni bilo ravno najbolj všeč.

In kandidatov za smrt v Serious Sam: Double D XXL vsekakor ne manjka, saj jih igra pozna preko dvajset. Klasiki iz matičnih iger kot so npr. kamikaze, okostnjaki s planeta Kleer in biomehanoidi, se pridružijo tudi bolj eksotične vrste, kot so leteči amputirani šimpanzi, ki vas obmetavajo z eksplozivnimi bananami, dinozavri, raketni pajki, vojaške gosenice in še kaj bi se našlo. Jasno je, da jih je bilo kar nekaj dodanih, da bi naslov postal bolj odštekan (npr. Vuvuzelator, ki je gmota palačink na nogah iz vilic, iz nje pa štrlijo vuvuzele), a meni kot ljubitelju izvirne serije nekako niso sedli. Tudi količinsko doziranje je bolj tako tako, še posebej, ko se v formulo vključijo edinstvene mehanike tega naslova (več o tem kasneje). Nadgradnja klasičnega kanonfutra so šefi, ki pa niso ravno dosti več kot požiralniki streliva, končna šefica Double Diva pa je bila med mrcvarjenjem celo popolnoma pasivna.

Za razliko od izstopajočih sovražnikov pa vas med oborožitvijo čaka klasika, kot so motorka, šibrenica, dva mitraljeza, granato- in raketomet, laserska puška, plamenometalec ter seveda top z jedrskim strelivom. Ne sliši se kot nekaj posebnega, a je način uporabe tisti, ki Serious Sam: Double D napravi izstopajočega. S pomočjo posebnih povezovalnikov, ki jih najdete med igranjem, lahko junak nalaga orožja v stolp in jih sočasno proži. Za šibke nasprotnike lahko tako na primer uporabite motorno žago, šibrenico, brzostrelko in lasersko puško, za bolj zaguljene pa poleg granato- in raketometa v paket še plamenometalec in top. Osem mest za kombinacije je definitivno pretirano, saj je metkov dovolj, da preživite zgolj z dvema. Poleg tega lahko z pobranim denarjem tudi nadgrajujete orožja, a je sistem neroden in neintuitiven, kar je škoda, saj nekatere nadgradnje (npr. lebdenje med streljanjem) močno popestrijo igralnost. Priboljškov je dovolj, pa tudi shranjevalne točke so dovolj goste, da se lahko skozi igro prebijejo tudi manj vešči igralci.

Poleg klasičnega pokanja in skakljanja Serious Sam: Double D XXL ponuja tudi tri stopnje z vožnjo vozil, ki pa jim manjka finesa in so bolj kot ne zgolj šprint do cilja. Z najdbo posebnih žetonov se odklenejo tudi izzivi, ki pa so z izjemo dveh zelo mlačni.

Grafična podoba in zvok

Serious Sam: Double D XXL teče na hišnem pogonu in je videti kot ena izmed nekoč številnih Flash iger. Modeli sicer niso slabi in tudi okolica je za tako vrsto dovolj podrobna, mi pa ni bila všeč estetika določenih predelov, kot npr. cevi za hrčka. Seveda kasneje ugotoviš, zakaj je temu tako, a se mi je kot nekomu, ki pričakuje seriji primerni nivo, zdelo to mimo. Eksplozije so zelo impresivne, bolj občutljivi pa lahko tudi zmanjšajo količino krvi. Zelo moteča pa sta se mi zdela samodejno oddaljevanje in približevanje kamere, pa tudi ozadja, ki se premikajo v ločenih plasteh.

Prijetno so me presenetila v celoti govorjena besedila, manj pa njih vsebina, ki se trudi biti zabavna, a ji ni uspelo ukriviti mojih ustnic.

Zaključek in ocena

Serious Sam: Double D XXL je relativno kratka (3 ure) ploščadna streljačina, ki ponuja veliko število mehanik, med katerimi najbolj izstopa nalaganje in sočasna raba orožij, a je žal premalo izpiljena. Videz je soliden (z izjemo samodejne kamere), všečna pa so tudi govorjena besedila, malo manj pa njih vsebina. Čeprav je raznolikost sovražnikov občudovanja vredna, se nekateri zdijo nepotrebni, enako pa velja tudi za prijeme pri gradnji stopenj. Jezilo me je še nerodno skakanje s ploščkom, ki mi je preprečilo dostop do številnih skrivnosti, mi je pa uspelo odkleniti vse izzive, ki niso ravno navdušili.

Sistemske zahteve

Minimalne

Operacijski sistem	Windows XP SP3/Vista/Windows 7
Procesor	Procesor z vsaj 2.0 GHz
Grafična kartica	pospeševalnik z vsaj 128 MB pomnilnika
Pomnilnik RAM	1 GB
Prostor na disku	500 MB

Preigrano na

Operacijski sistem	Windows 11 64-bit
Procesor	AMD Ryzen 7 7700
Grafična kartica	AMD Radeon RX 9060 XT 16 GB
Pomnilnik RAM	32 GB

Povezave

• Uradno spletišče za igro Serious Sam Double D XXL
• Nakup igre Serious Sam Double D XXL