Penumbra: Requiem - ocena
Penumbra: Requiem je zadnji del v seriji strašljivih 3D pustolovščin s protagonistom Philipom, ki išče svojega izgubljenega očeta. Čeprav je že na koncu predhodnika izgledalo, kot da se je zgodba zaključila, so se pri Frictional Games vseeno odločili, da bodo izdali še razširitev za Black Plague. Ljubitelji serije so bili nad potezo gotovo navdušeni, a je kmalu sledil hladen tuš: Requiem se namreč igra popolnoma drugače kot pa predhodnika.
Avtorji so igro zasnovali kot serijo devetih stopenj, v katerih morate za napredovanje rešiti nekaj ugank oz. premagati nekaj spretnostnih preizkušenj. Ko s tem zberete vse ključe, lahko preko posebnega teleporterja zapustite stopnjo. Ker je pustolovskih elementov zgolj za vzorec (dobro pojasnitev zgodbe predhodnikov boste zaman čakali), igra ni več pustolovščina, ampak je postala miselna igra. Uganke so dokaj zanimive in se kot v predhodnikih močno naslanjajo na fizikalni pogon in uporabo vaše navidezne roke, čutiti je pridih Portala.
Sovražnikov več ni, so pa pasti, ki pa vas bodo le redko ugonobile, zato se zdi pobiranje naokoli raztresenih tablet popolnoma odveč. Če sem se v predhodniku previdno plazil po hodnikih in špičil ušesa, da se ne bi zaletel v sovraga, sem v Requiemu neprestano držal tipko za tek, saj je hoje naokoli res veliko, posledic teka pa ni. Sploh je nadležno, če na določenem delu razvlečene stopnje pozabiš pretakniti stikalo, nato pa se moraš spet prebijati nazaj.
Grafična podoba je ostala podobna predhodnikoma, so pa sama okolja temačnejša, kar me je pri reševanju ugank malo motilo. Na srečo imate na voljo svetilko z neskončno zalogo električne energije, ki jo imate tako lahko neprestano prižgano. Tudi glasbena podlaga ima podoben slog kot predhodnika, a se mi je zdelo, da v določenih primerih ni bila primerna. Ena izmed slabosti igre je tudi njena kratkost - dolga je zgolj tri ure.
