Španski razvojni studio Pyro Studios je zaslovel s serijo Commandos, ki je po mojem mnenju vrhunec dosegla leta 2001 s Commandos 2: Men of Courage, Commandos 3: Destination Berlin pa mi nikoli ni sedel in je ostal nepreigran. A zbirka se ni končala s slednjim, temveč mu je leta 2006 presenetljivo sledila še prvoosebna streljačina. Commandos: Strike Force naj bi predstavljal preboj franšize na trg konzol, na katerih je takrat že mrgolelo FPS-jev iz druge svetovne vojne (Medal of Honor, Call of Duty in Battlefield), a so se ušteli, saj je bila prodaja zelo slaba. Sam sem igro dobil v paketu Commandos Complete, moja ocena pa bo poskušala ugotoviti, kaj je šlo narobe.

Zgodba in igranje

Čeprav se Commandos: Strike Force odvija tekom druge svetovne vojne, se za razliko od predhodnikov ne opira na zgodovinske dogodke, saj so se razvijalci tako odločili, da bi imeli pri zasnovi stopenj več svobode. Obiskali boste tri prizorišča (Francijo, Norveško in Rusijo), v katerih boste s sabotažo, atentati, reševalnimi akcijami in obrambo ključnih lokacij poskušali prekrižati načrte Tretjega Rajha. Prizorišča so zelo grobo povezana s preprosto zgodbo, polno klišejev, ki je predstavljena z vmesnimi sekvencami, izrisanimi s pogonom, nekaj pa si lahko tudi preberete. Vsaka izmed misij poleg glavnih nalog vsebuje tudi stranske, ki so pogosto časovno omejene in se pojavljajo med samim igranjem, vse skupaj pa je predstavljeno na precej preglednem zemljevidu.

Potikali se boste po podeželju z majhnimi vasicami, se skrivali med ulicami mest, se šli hribolazca, plavali ali se vozili s čolnom po rekah, se prebijali skozi ruševine, vdrli v bunker in še kaj bi se našlo. Pomanjkanja raznolikosti okolice igri vsekakor ni mogoče očitati, saj se poleg naštetega misije odvijajo tudi ob različnih časih dneva. Druga odlika zasnove misij pa je gotovo izjemna svoboda, saj so mape odprte in se lahko ciljev lotite v skoraj poljubnem vrstnem redu. Ob zaključku vam igra poda oceno z zvezdicami glede na izpolnjene cilje in pobite sovražnike in če v vseh nalogah zberete pet zvezdic, se odklene najvišja težavnost.

Za razliko od predhodnikov vas Strike Force omeji zgolj na tri komandose (zelena baretka, ostrostrelec in vohun) pa še ti niso preneseni z predhodnikov, temveč so popolnoma novi liki. V marsikateri misiji vas igra prisili v soliranje, so pa tudi takšne, kjer igrate dva. Med njima lahko sicer svobodno preklapljate s pomočjo tipke Tab, a je težava v tem, da neaktiven junak ne dela popolnoma nič, temveč čaka na porcijo svinca. To je še posebej nadležno med divjo akcijo (ki je ni malo), saj je treba like neprestano spremljati, da se pravočasno pozdravijo ali umaknejo. In kateri so glavni junaki?

Kapitan O'Brian (zelena baretka) je specialist za puške, šibrenice in brzostrelke (nabor sploh ni slab), klišejsko pa lahko vihti celo dve orožji hkrati. Uporablja lahko tri vrste eksplozivov, s pomočjo min, lepljivega dinamita ali Panzerfausta pa se je sposoben spoprijeti tudi s tanki.

Poročnik Hawkins (ostrostrelec) seje smrt od daleč, pri tem pa lahko za večjo natančnost zadrži dih. Zelo uporaben je tudi od blizu, saj je s svojimi metalnimi noži skorajm neustavljiv, zna pa tudi dobro plavati. S pomočjo kovancev ali cigaret lahko preusmeri pozornost, a če povem po pravici, tega nisem uporabil niti enkrat.

Polkovnik Brown (vohun) je mojster preoblek, ki se lahko skoraj popolnoma zlije s sovražniki, če le pridobi nemško uniformo. Težavo predstavljajo le vojaki z enakim činom (postanejo sumničavi) in tisti z višjim činom (zaženejo vik in krik). Če vam ne uspe uporabiti žice za davljenje ali utišane pištole, se lahko nasprotnikov odkrižate tudi s strupenimi granatami ali pa kar z mitraljezom. Enako kot ostrostrelec ima tudi vohun vabe, ki pa so za ta lik dejansko koristne.

Čeprav je vsak izmed junakov sposoben tihih ubojev in nekatere misije celo zahtevajo, da ne sprožite alarma, pa je tiholazništvo zelo uborno. Vojaki so gluhi, pozabljivi in se povrhu vsega na dražljaje odzivajo s polžjo hitrostjo, zato trupla izginejo, še preden jih odkrijejo. Vohun lahko tako z žico in frcanjem kovancev pobije celo sobo nasprotnikov, pa ga ti ne bodo zaznali, kar je glede na izjemen potencial, ki ga ima tak način igranja, veliko razočaranje. Bolj nevarni so med napadi v valovih, kjer lahko nad vas navalijo iz različnih smeri, ob spremstvu težke mehanizacije pa vam bo šlo pošteno za nohte — še posebej, če igrate na višjih težavnostih. Žal pa je težava tudi v tem, da umetna pamet zaveznikov ni bistveno boljša. Njihov preživetveni nagon je šibek, zato boste med valovi pogosto več časa porabili za zdravljenje kot za streljanje, saj jih ne sme umreti preveč. Neoboroženi NPC-ji, ki jih spremljate ali rešujete, so sicer boljši, saj se potuhnejo, dokler ni zrak čist, večinoma pa so tudi del stranskih misij.

Grafična podoba in zvok

Commandos: Strike Force teče na pogonu RenderWare, ki je bil na primer uporabljen tudi v trodimenzijskih GTA-jih, začenši z GTA III: Liberty City. Grafična podoba je za tako staro igro všečna, v oči pa bode pomanjkanje poligonov na okroglih predmetih, neostre teksture na določenih predelih in pa animacije ust ob vmesnih sekvencah, ki so povsem zgrešene. Po drugi strani pa je treba priznati, da se premikanje trupel ob smrti presenetljivo dobro pokorava fizikalnim zakonitostim, pa tudi grafični učinki eksplozij in dima so impresivni. Všeč so mi bili tudi vremenski učinki in pa seveda menjavanje dneva, ki pa se žal ne odvija v realnem času.

Tudi zvočni del ni slab. Govorci (tudi Nemci), so svoje delo opravili odlično, zelo dobro pa se igri poda tudi orkestrska glasbena podlaga, ki zna včasih naježiti dlake.

Zaključek in ocena

Commandos: Strike Force je kratka (6 ur) prvoosebna streljačina, ki se je selitve priljubljene serije v nov format lotila napačno. Resda so mape nelinearne ter posejane z raznolikimi misijami, a butasta umetna pamet in preenostavno tiholazništvo močno pokvarita vtis. Akcije je sicer obilo, pospremljena pa je z odlično glasbeno podlago, a je včasih dogajanje že skoraj preveč kaotično – še posebej, ker je treba zaveznike neprestano ujčkati.

Tipkovne bližnjice

Levi Shift	tek
C	preklopi počep/pokončni položaj
F	interakcija z okoljem
H	paket prve pomoči
E	tretjeosebni pogled
Tab	preklopi komandosa
2	izbor drugotnega orožja/predmeta
Alt	uporabi drugotno orožje/predmet
Enter	taktična mapa
F5	hitro shrani
F9	hitro naloži

Kode za Commandos: Strike Force

Pritisnite tipko ~, da vklopite konzolo, nato pa v njo vpišite naslednje kode za igro Commandos: Strike Force:

god	neranljivost
ghost	nevidnost
fly	letenje
allammo	999 metkov

Sistemske zahteve

Minimalne

Operacijski sistem	Windows 2000/XP
Procesor	Pentium 4 1.8 Ghz ali enakovreden Athlon XP
Grafična kartica	z DirectX 9.0c združljiv grafični pospeševalnik z 64 MB pomnilnika (GeForce 4 Ti / Radeon 9000 series)
Pomnilnik RAM	512 MB
Prostor na disku	2.85 GB

Priporočene

Operacijski sistem	Windows 2000/XP
Procesor	Pentium 4 2.4 Ghz ali enakovreden Athlon XP
Grafična kartica	z DirectX 9.0c združljiv grafični pospeševalnik z 128 MB pomnilnika (GeForce 6000 Series / Radeon X Series)
Pomnilnik RAM	512 MB
Prostor na disku	2.85 GB

Preigrano na

Operacijski sistem	Windows 11 64-bit
Procesor	AMD Ryzen 7 7700
Grafična kartica	AMD Radeon RX 9060 XT 16 GB
Pomnilnik RAM	32 GB

Povezave

• Nakup igre Commandos: Strike Force
• Vodnik za Commandos: Strike Force