Ocena enoigralskega načina igre Battlefield 3

Serija Battlefield je svojo pot začela 2002, ko je švedski razvijalec Digital Illusions Creative Entertainment ali krajše DICE izdal Battlefield 1942. DICE je bil pred izdajo te serije prvoosebnih streljačin znan po seriji fliperskih iger (Pinball Dreams, Pinball Fantasies in Pinball Illusions) in dirkaških iger (npr. Rallisport Challenge). Po velikem uspehu Battlefield 1942, so praktično vsako leto izdali novo igro iz te franšize in leta 2011 je luč sveta ugledal Battlefield 3, katerega osnovno različico (brez DLC-jev) sem tudi preigral. Večigralski način je glede na ocene menda bomba, vendar igra vsebuje tudi enoigralski način, katerega je večina ocenjevalcev zgolj površno ošvrknila. Ta ocena temelji izključno na igranju enoigralskega načina.

Igranje in zgodba

Zgodba je postavljena v leto 2014, v različne lokacije po svetu. Večji del se odvija na Bližnjem vzhodu, v Iraku in Iranu, preostanek pa v Azerbajdžanu, Parizu in New Yorku. Igrate štiri različne like, glavnega izmed njih pa predstavlja štabni narednik Henry Blackburn, preko katerega se zgodba preko vmesnih sekvenc povezuje v celoto. Flashbacki med zaslišanjem Blackburna se zdijo sicer dobra ideja, a nepozoren igralec bo hitro izgubil rdečo nit, zato priporočam, da igro igrate z vklopljenimi podnapisi in pozorno spremljate lokacije in imena likov, ki se izpišejo ob začetku misije levo spodaj. Med igralnimi liki so še voznik tanka M1 Abrams - Jonathan "Jono" Miller, upravitelj orožnih sistemov na letalu F/A-18F Super Hornet - Jennifer "Wedge" Colby Hawkins in agent ruske agencije GRU - Dimitri "Dima" Mayakovsky.

Največji greh enoigralskega dela Battlefield 3 je gotovo, da deluje kot tipični rail shooter in je daleč od streljačin odprtega tipa ala Far Cry. Igralec namreč nima praktično nobene svobode, saj ga igra neprestano sili v gibanje na omejenem prostoru, vsaki improvizaciji pa bo najprej zagroženo z napisom "Vrnite se na bojno območje" (Return to the Combat Area), ki se bo po petih sekundah pretvoril v "Misija neuspešna" (Mission Failed). Da bi sovrage obšli in jih napadli od strani, tako na primer ni mogoče, ampak morate lepo tičati za zaklonom, medtem ko se nad vas zgrinjajo horde nasprotnikov in vas poskušajo ugonobiti na tisoč in en način. Druga omejitev gibanja so nešteta vrata, ki jih ni mogoče prečkati, brez da bi jih odprli tovariši, ali lestve, ki se aktivirajo šele, ko s tovariši poklepetate, kako boste nadaljevali.

Dodatno igra neprestano prevzema nadzor in vas sili v izpolnjevanje t.i. dogodkov QTE (Quick Time Events), ki jih sprožite s pritiskom izpisane tipke ali klikom ob primernem času. Ali to res pripomore izboljšanju vmesnih delov igre, je stvar debate, meni osebno so bili dogodki QTE nadležni, saj so odvračali pozornost od dogajanja in bi bilo boljše, če jih sploh ne bi bilo. Poleg dogodkov QTE med sekvencami, vas igra kar nekajkrat prisili v usmrtitve s pomočjo te mehanike, pa tudi prisostvovanje kot nadzornik orožnih sistemov na letalu je bila neke vrste serija dogodkov QTE. V tem primeru kaj drugega kot pa pritiskanje na tipke ob pravem času ni bilo potrebno - letenje, ki bi dejansko bilo v užitek, pa je popolnoma prevzela igra ... bizarna odločitev, ki je potencialno zabavno misijo spremenilo v dolgčas. Škoda!

Če odmislimo omejevanje svobode, je treba priznati, da je preostanek streljaškega dela precej zanimiv in dokaj zabaven, saj je akcije dosti. Ne le, da se lahko sovragom zoperstavite s širokim spektrom pištol, pušk, šibrenic in mitraljezov, ki jih dobite na začetku misije ali poberete padlim nasprotnikom, v nekaterih misijah jim lahko podkurite tudi z granatometi in raketometi in pa z orožji pripetimi na vozila. Poleg klasičnih načinov streljanja in nadmočnim pogledom skozi merek, so na nekatera orožja montirani še priboljški, ki olajšajo merjenje v nočnih misijah. Seveda - v zakup je treba dati, da klasičnega sistema zdravja in paketov prve pomoči ni, zato za ugonobitev sovraga ni potrebno dosti strelov, enako pa velja obratno. Ob ranjenosti se morate zato potuhniti, dokler se ne vaše zdravje samodejno regenerira, nato pa lahko spet preidete v napad. Na ta način igra sicer onemogoča rambovski pristop, a hkrati umetno podaljšuje igralni čas.

Umetna pamet ni ravno biserna, saj sovražniki jurišajo naravnost v navzkrižni ogenj, brez kančka samoohranitvenega nagona. V marsikateri izmed misij je njih število praktično neskončno, dokler se ne pojavite na neki točki ali izpolnite določenega pogoja, zato taborjenja na mestu vsekakor ne priporočam. Tekom igranja se lahko s pomočjo počepa ali ulega skrijete za oviro, kar vam sicer ne daje popolne imunosti pred sovražnimi streli, ker so ti pogosto tako natančni, da jim za zadetek zadostuje že par pikslov vašega hitboxa. Dodatno jezi, da ročnega shranjevanja ni, razponi med nekaterimi samodejnimi shranjevanji pa so izjemno dolgi, in vsak tak nepravičen zadetek vas bo potisnil bliže vnovičnemu preigravanju dolge sekcije.

Grafična podoba in zvok

Battlefield 3 teče na hišnem pogonu Frostbite 2.0, ki je bil izjemno kratkoživ, saj ga je že dve leti po izidu zamenjala različica 3.0. Grafična podoba igre je, kljub temu, da ima igra že skoraj deset križev, še vedno izjemno impresivna. Močno izstopata izvrstno osvetljevanje in vremenski pojavi, pa tudi eksplozije in učinki dima so zelo všečni. K dobremu vzdušju gotovo pripomorejo tudi številne podrobnosti in pa seveda obilica skriptiranih dogodkov, ki znajo v kombinaciji z izjemnim fizikalnim pogonom iz ust izvabiti marsikateri »Vau!«. Fizika blesti tudi v sami destrukciji okolja, ki ni omejena le na steklo, ampak tudi betonirane površine. Kljub vizualni poslastici pa je pogon izjemno dobro optimiziran in teče na najvišjih nastavitvah brezhibno tudi na šibkejših grafičnih karticah.

Drugi del predstavitve predstavljajo vmesne sekvence, ki so najbrž ustvarjene s pogonom, in pa glasbena ter zvočna podlaga, ki izvrstno pripomoreta k dobremu vzdušju. Govorci so delo opravili izvrstno, za večjo avtentičnost pa neameričani govorijo po svoje, igra pa vam prikazuje podnapise.

Ena izmed bizarnosti je, da se igra privzeto zaganja, tako da se najprej odpre brskalnik, v katerem se morate najprej vpisati v svoj račun, šele nato pa preko brskalnika zaženete igro. Da se za enoigralski način izognete tej nadležnosti, spremenite bližnjico do zagona, tako da ji dodate parameter singleplayer.

Video: Mission Failed

Zaključek

Enoigralski način Battlefield 3 je zelo kratek, skoraj brez vsake svobode, dodatno pa ga kvarita še šibka umetna pamet in zgodba, ki ji je naporno slediti. Po drugi strani pa preseneti z impresivno grafiko, vožnjo vozil in širokim izborom krepel. Igro kupite le, če imate namen igrati večigralski način!

Hitre tipke

Desni klik
pogled skozi merek
X
počep
Y
lezenje po tleh
Preslednica
skok
Shift
šprint
F
udarec s puško
G
vrže granato

Sistemske zahteve

Minimalne

Operacijski sistem
Windows Vista (SP2) 32-bit
Procesor
2 GHz dvojedrni procesor (Core 2 Duo 2.4 GHz ali Athlon X2 2.7 GHz)
Grafična kartica
DirectX 10.1 združljiva kartica s 512 MB RAM ali več (AMD Radeon HD 3870 ali nVidia Geforce 8800 GT)
Pomnilnik RAM
2 GB
Prostor na disku
20 GB

Priporočene

Operacijski sistem
Windows 7 64-bit
Procesor
štirijedrni procesor
Grafična kartica
DirectX 11 združljiva kartica s 1024 MB RAM ali več (AMD Radeon HD 6950 ali nVidia Geforce GTX 560)
Pomnilnik RAM
4 GB
Prostor na disku
20 GB

Preigrano na

Operacijski sistem
Windows 10 64-bit
Procesor
AMD Ryzen 1500X 3.5 GHz
Grafična kartica
AMD Radeon RX 460 2 GB
Pomnilnik RAM
16 GB

Povezave


Vam je vsebina všeč? Delite jo na: