Alan Wake - ocena

Finski razvijalec Remedy Entertainment je po svojih dirkaških začetkih (Death Rally) že nekaj let po ustanovitvi presedlal na streljačine, kar je bila vsekakor odlična odločitev. S streljaškim prvencem, igro Max Payne, so v svet iger prinesli upočasnitev časa (Bullet time) iz Matrice, po izidu dvojke pa so začeli delati na novem izvirnem naslovu, saj je Max v njej končal svojo pot. Nova igra se je imenovala Alan Wake in je izšla leta 2010, zasnovana pa je bila v obliki epizod, ki so bile združene v enoigralsko kampanjo. Dve leti kasneje je sledilo nadaljevanje Alan Wake's American Nightmare, ki se je sicer odvijalo po dogodkih v izvirniku, ampak je šlo bolj za spin-off, saj se junak ni vrnil v že obiskane kraje pa tudi igrala se je drugače. Kasneje, leta 2021, je Epic Games Publishing financiral vizualno predelano različico Alan Wake Remastered, ki pa je trenutno še vedno ekskluziva na njihovi platformi, zato sem se odločil, da se posvetim kar izvirniku.

Zgodba in igranje

V igri spremljamo izjemno uspešnega ameriškega pisca kriminalnih romanov, ki trpi za dvoletno kreativno blokado, kar pomeni, da v tem času ni uspel izdati nobenega novega dela. Nekdanjega pisca epizod za kultno TV serijo Night Springs in bestseller trilerjev o detektivu Alexu Caseyu žena Alice prepriča, da gre z njo na oddih v izmišljeno mesto Bright Falls. Alice upa, da bo Alan s spremembo lokacije uspel premagati blokado in bo spet začel pisati, hkrati pa se s svetovno znanim psihiatrom Emilom Hartmanom na skrivaj dogovori za potencialne terapije. Navidez idealen dopust se sfiži že na poti v Bright Falls, saj našega junaka med spancem na trajektu tlači nočna mora, v kateri se mora boriti proti skrivnostnim človeškim demonom. Po prispetju v mesto dobita zakonca ključ do koče imenovane Bird Leg Cabin, ki leži na vulkanskem jezeru Cauldron Lake, njena lastnica pa je skrivnostna starka. V koči pride do spora, saj Alan opazi predpripravljen pisalni stroj in besen oddivja v temo, ko se vrne pa opazi, da je Alice v jezero potegnila skrivnostna sila. Naš junak skoči za njo, da bi jo rešil, a pri tem izgubi zavest. Zbudi se v razbitinah avtomobila in niti sanja se mu ne, kaj se je dogajalo med njegovim skokom v vodo in sedanjostjo. Zgodba je izjemna in se podaja preko vmesnih sekvenc, junakovih monologov/dialogov, radijskih in TV oddaj, ter listov s pripovedjo, ki jih najdete med vašim popotovanjem po okolici mesta Bright Falls.

Alan Wake: vmesne sekvence
Vmesne sekvence so predizrisane s pogonom.
Alan Wake: listi s pripovedjo
Listi s pripovedjo omogočajo vpogled v prihodnost, zato jih nisem bral, da si ne bi pokvaril presenečenj.
Alan Wake: TV serija Night Springs
Tako TV serija Night Springs kot mestna radio postaja sta zelo zanimiv dodatek k igri.

Epizod glavne kampanje je šest, DLC-ja The Signal in The Writer, ki se odvijata po dogodkih izvirnika, pa jih dodata vsaka po eno. Skupen izplen je skoraj 20 ur igralnega časa, ki zaradi premišljenega okoliša in variacije igralnih načinov, ni dolgočasnih. Večinoma se boste potepali po gorati in gozdnati pokrajini v okolici mesta Bright Falls, nekateri deli igre pa se odvijajo tudi v bližini delovišč, v rudnikih, znotraj mesta in tudi v notranjosti zgradb. Po tako obsežnem svetu boste morali večinoma hoditi peš, kar zna biti včasih zaradi odsotnosti kondicije našega junaka precej mukotrpno, nekatere predele pa boste lahko prevozili tudi z avtomobili. Svet je relativno odprt s tisočmi stranpotmi, na katerih ne najdete zgolj zbirateljske stvari (npr. strani z zgodbo – Manuscripts), temveč tudi priboljške, ki pridejo prav med spopadi. Kar nekaj poti naprej ni popolnoma očitnih in zahtevajo zagon strojev ali preoblikovanje okolice, a pri njih (prehitro) vskoči kar naš junak, ki vam svetuje, kako naprej. Tudi skakalnih oz. spretnostnih preizkušenj je nekaj, a zavoljo tretjeosebnega nadzora niso pretirano težke.

Alan Wake: vožnja
Naš junak ne le teka, temveč občasno tudi vozi, pri čemer se sovragom piše slabo.
Alan Wake: stroji
Z zagonom strojev si lahko utrete pot naprej ali poskrbite za rešilno luč.
Alan Wake: priboljški
Priboljškov je ogromno, tudi če ne raziskujete.

Pri pohajkovanju po v veliki meri temačni pokrajini igre Alan Wake vas bodo večinoma napadali obsedeni ljudje imenovani The Taken, ki jih plast teme napravi neranljive. Da bi se jih odkrižali, jih morate tako dolgo osvetljevati, da se zaščitna plast odstrani, nato pa se jih lahko šele lotite s strelnim orožjem. V ta namen lahko uporabite ročne svetilke, ki jih lahko tekom igranja nadgrajujete z boljšimi, ali pa uporabite bliskovne granate (Flashbangs) in bakle (Flares). Količina slednjih je omejena, svetilke pa se sicer same polnijo, a je to tako počasno, da se sredi bitke na to pač ni mogoče zanašati, zato morate sproti vstavljati baterije. Drug način je izraba zunanjih virov svetlobe, kot so npr. reflektorji, ali pa celo žarometi avtomobila, ki jim sledi bližnje srečanje sovraga s pločevino. Svetloba je tudi vaše pribežališče, skozi katero sovragi ne morejo predreti, v njej pa se vedno nahaja tudi ena izmed (pre)številnih samodejnih shranjevalnih točk. Tukaj se vam bo napolnilo tudi zdravje, ki se sicer venomer samodejno regenerira, a je ta hitrost uporabna zgolj pod viri svetlobe.

Alan Wake: temačni ščit
Odeti v temo so The Taken neranljivi, zato jim morate najprej odstraniti ščit.
Alan Wake: reflektor
Reflektorji so izjemno močni in večni, zato so koristni pri navalih.
Alan Wake: bakla
Ko se na vas spravijo iz vseh strani in je treba napolniti orožje, je bakla zlata vredna.

The Taken so tematsko oboroženi glede na lokacijo, kjer jih srečate (ribiči, gozdarji, kmetje), in vas znajo napasti tako od daleč kot tudi od blizu. Med klasičnim kanonfutrom boste našli tudi trdovratnejše nasprotnike z ne le močnejšim oklepom teme, temveč tudi višjim številom življenjskih točk ter naprednejšimi napadi. Praktično vedno vas bodo napadali v paketu iz vseh strani, zato boste morali pred vsakim spopadom dobro premisliti, kam se boste postavili, da boste imeli večjo možnost za preživetje. Vsake toliko vas čaka tudi kakšen šefovski nasprotnik, med katere lahko najbrž štejemo tudi poltergeiste, ki nad vas mečejo orjaške predmete. Živalskih nevarnosti je zgolj za vzorec, med njimi pa prednjačijo vrane, ki se nad vas spustijo v jati, obramba pred njimi pa je kot pri vseh ostalih, svetloba. Škoda je le, da so napadalni vzorci sovragov vedno enaki, kar pri tako dolgi igri pomeni, da se boj začne ponavljati, ni pa tega toliko, da bi močneje okvarilo igralno izkušnjo.

Alan Wake: trdovratni sovragi
Določeni sovragi so odpornejši in zahtevajo več metkov.
Alan Wake: poltergeist
Poltergeist meče orjaške predmete, ki jih lahko uničite le s svetlobo.
Alan Wake: šef
Šefovski nasprotniki znajo biti kar zaguljeni.

Poleg svetlobnega vira, ki ne zgolj odstrani ščita nasprotnika, temveč tudi zaustavi njegov naval, boste imeli za obrambo pred temačneži na voljo še revolver, ki se mu lahko na sekundarnem mestu za orožje pridružita še dve vrsti šibrenic ali pa lovska puška. Nošnja metkov je sicer omejena, a vam zaloga s pametno porabo in raziskovanjem praktično nikoli ne bo pošla, če pa že, pa se boste lahko poskušali rešiti s strašenjem s svetilko ali tekom v svetlobo. Zadnje izmed orožij je signalna pištola (flare gun), ki hipoma odstrani temačni ščit iz praktično vseh nasprotnikov, šibkejše pa tudi ubije. Slednja zna biti zelo uporabna v primeru številčnejšega navala sovražnikov, zato svetujem, da s strelivom varčujete do zadnjega.

Alan Wake: menjava orožij
Najdena orožja lahko prosto menjate, temu pa se prilagodijo tudi metki, ki jih najdete.

Grafična podoba in zvok

Alan Wake teče na hišnem pogonu imenovanem The Alan Wake Engine, ki je neke vrste (re)volucija izvirnega pogona MAX-FX. V primerjavi s skoraj deset let starejšo serijo Max Payne, je razlika kot dan in noč. Najbolj očitna so orjaška zunanja območja, ki se dinamično nalagajo in v njih ne boste videli nalagalnih zaslonov, izdatno izboljšana pa sta seveda tudi grafika in fizika. Modeli imajo dovolj poligonov, da so videti precej dobro, močno izboljšane pa so tudi same animacije likov, ki so uporabljene tudi v predizrisanih sekvencah ustvarjenih s pogonom. Teksture so ponekod ostre, drugod pa presenetljivo razmazane (npr. skalovje), kar je najbrž posledica prilagoditve za šibkejši Xbox 360, ki je bil ob izdaji igre že preko polovice življenjskega cikla. Povsem druga zgodba pa so vizualni učinki, v katerih igra res blesti, in pa sama estetika stopenj, ki ponekod pričara sapojemajočo podobo. Okolici življenje vdahne dober fizikalni pogon, ki je uporabljen tudi za marsikatero uganko. Edina črna pika pogona so občasne upočasnitve, ampak še vseeno bi morala igra delovati zelo dobro na vsakem koliko toliko dobrem sistemu.

Alan Wake: odličen videz
Kljub starosti je videz igre še vedno odličen.
Alan Wake: dnevni del
Dobro so videti tudi dnevni deli.

Izvrstni sta tako govorna podlaga, v kateri so se govorci res potrudili, da igralcu dobro podajo zgodbo, kot tudi ambientalni zvoki, ki pričarajo edinstveno vzdušje. Res je sicer, da bi se lahko Remedy bolj potrudil pri šok momentih, pri katerih v resnici nisem niti enkrat trznil, ampak mogoče to niti ni potrebno, saj gre bolj za akcijsko strejačino kot pa grozljivščino. K splošnemu vzdušju svoje doda tudi glasbena podlaga, ki se vklopi ob določenih situacijah.

Zaključek in ocena

Alan Wake je zelo dolga akcijska streljačina z izvrstno zgodbo, ki skupaj z dobro zvočno podlago in všečnim videzom poskrbi za odlično vzdušje. Način boja je inovativen, se pa zadeva z napredovanjem skozi odprti svet začne preveč ponavljati, igralcu pa se tudi preveč popušča. Povsem druga zgodba sta oba DLC-ja, v katerih je težavnost izpiljena do popolnosti, in sta prevesila tehtnico ocene proti 4.5

Alan Wake's American Nightmare je popolnoma samostojni (in precej krajši) naslov, ki nadgradi izvirnik z novimi orožji, ki jih odklepate s pomočjo najdenih strani z zgodbo, naš junak pa ima tudi več kondicije in neskončne zalogovnike metkov. Zgodba se sicer dobro nadaljuje, način igranja pa je precej drugačen, kar morda ne bo povšeči vsem igralcem. V oči bode tudi relativno visoka cena, saj glede na čas igranja ponuja bistveno manj za zapravljene cekine kot pa izvirnik. Zaradi tega, ker bi lahko negativno vplival na oceno izvirnika, tega nadaljevanja nisem vključil v oceno.

Hvalim

  • epska zgodba
  • noro vzdušje
  • zvočna podlaga
  • všečen videz
  • odprt svet
  • izjemna dolžina
  • zanimivi način bojevanja

Grajam

  • premalo raznoliki sovragi
  • igralca se preveč ujčka

Tipkovne bližnjice

Shift
šprint ali izmik v kombinaciji s smernimi tipkami
E
uporabi
R
napolni orožje
Q
napolni baterije
Srednji klik
vrzi baklo/granato
F5
beri zgodbo

Kode za Alan Wake

Zaženite igro preko bližnjice, ki ste ji dodali parameter -developermenu (v Steamu to storite v polju Launch Options. V igri se bo nato odklenil dodatni meni Developer Menu, preko katerega boste lahko odklenili poljubne stopnje, dostopali pa boste lahko tudi do priboljškov kot so orožja, metki in baterije.

Sistemske zahteve

Minimalne

Operacijski sistem
Windows XP/Vista/7
Procesor
dvojedrni procesor, AMD Athlon X2 2.8GHz oz. Intel Core 2 Duo 2GHz ali boljši
Grafična kartica
z DirectX 10 združljiva grafična kartica s 512 MB RAM, ATI Radeon 2600 XT oz. nVidia Geforce 8600 GT ali boljša
Pomnilnik RAM
2 GB
Prostor na disku
8 GB

Priporočene

Operacijski sistem
Windows 7
Procesor
štirijedrni procesor, AMD Phenom II x4 @ 3.2 GHz oz. Intel Core i5/i7 @ 2.66 GHz ali boljši
Grafična kartica
z DirectX 10 združljiva grafična kartica z 1 GB RAM, ATI Radeon 4870 oz. nVidia Geforce GTX 275 ali boljša
Pomnilnik RAM
4 GB
Prostor na disku
8 GB

Preigrano na

Operacijski sistem
Windows 10 64-bit
Procesor
AMD Ryzen 7 5700G
Grafična kartica
AMD Radeon RX 6600 8 GB
Pomnilnik RAM
16 GB

Povezave


Zadnja sprememba: | Deli na: