Koline

Koline so včasih izvajali pozno jeseni ali zgodaj pozimi, ko so bile temperature dovolj nizke, da se meso ni hitro pokvarilo, hkrati pa so bile primerne za delo zunaj. Dan pred zakolom se prašiča ni hranilo, da ni imel prepolnega črevesja, zakol pa je potekal zgodaj zjutraj. Prašiča se je najprej omamilo, nato pa zabodlo v vrat, da je začel krvaveti. Med puščanjem krvi so slednjo med mešanjem (da se ni strdila) zbirali v posodo, z dodatkom riža, začimb in drugih sestavin pa so iz nje pripravili pečen zajtrk za delavce.

Mrtvega prašiča so nato prevalili na lestev in ga odnesli do lesene banje, v kateri sta bila že vrela voda in verige. S pomočjo vlečenja verig in obdelave kože z borovo smolo (kolofonijo), so nato postopoma odstranili večino ščetin, preostanek pa so postrgali z noži. Sledilo je odstranjevanje parkljev, potem pa so truplo preselili na posebno stojalo s preklami, prekrito s prti, kjer se je začelo razkosavanje.

Z izjemo določenih delov, so se porabili praktično vsi deli prašiča. Meso se je nasolilo in prekadilo, maščobo so pretvorili v mast in ocvirke, s pomočjo očiščenih črev so ustvarili klobase, glavo so zmleli v paštete ali iz nje naredili tlačenko, notranje organe in dele glave so uporabili za kašnate klobase, itd. Ker ni bilo hladilnikov, so določeno meso prelili z mastjo, ter tako preprečili, da bi se pokvarilo. Kot zanimivost: uporabljen je bil celo mehur, saj so ga posušili in napihnili, da so ga otroci uporabili namesto žoge.